Polne žlice idej, ki ogrejejo dušo in telo

Urška Kereži, 2.1.2019
Shutterstock

Enolončnice, krepke juhe in preostale domače dobrote ogrejejo tako telo kot dušo, hkrati pa s pasu odnesejo še kakšen centimeter, zato so - zakon! Lahko jih jemo za malico, kosilo ali večerjo, in če vam je zmanjkalo idej, lahko poskusite kakšen naš predlog.

Priprava jedi na žlico je zelo preprosta in ponuja veliko možnosti prilagajanja različnim okusom. V osnovi namreč potrebujemo zgolj desko za rezanje, nož, izbrane sestavine, kuhalnico in velik lonec za kuhanje. Je pa zato izbira živil zelo pestra - od rib do mesa (svežega, suhega, prekajenega), ki jih obvezno kombiniramo s svežo, suho ali zamrznjeno zelenjavo ter po želji še s testeninami, stročnicami ali žiti (ješprenj, pira, riž, kvinoja). Za mesne enolončnice izberite trše kose mesa, ki jih je treba kuhati dalj časa.

image
Shutterstock

Ne pozabite na zelenjavo

Nekatere jedi na žlico se kuhajo dolgo, druge spet so hitro v krožniku. Končni rezultat pa je zmeraj gosta in nasitna jed, idealna kombinacija ogljikovih hidratov, beljakovin, vitaminov in rudnin. Slednjih bo največ, če bomo uporabili svežo sezonski zelenjavo. Četudi se zdi, da izbira morda ni tako pestra, je je kljub vsemu kar presenetljivo veliko - od korenja, ohrovta, cvetače, brokolija, buč, krompirja, peteršiljeve korenine, zelene do repe (sveže ali kisle) in zelja (prav tako svežega ali kislega) pa še kaj bi se našlo. Če želimo ohraniti čim več hranilnih snovi, je pomembno, da zelenjave ne prekuhamo. Zato moramo sestavine dodajati postopoma glede na njihov čas kuhanja. Kadar to ni mogoče, lahko nekatere delno pripravimo ločeno in jih šele nato dodamo v lonec s preostalimi.

Kislo zelje je tradicionalen predstavnik zimskih mesecev, kajti v preteklosti ni bilo uvožene sveže zelenjave in sadja, kot smo tega vajeni danes. Kljub temu da so trgovine tudi pozimi bogato založene z vrtninami, pa ideja o kislem zelju ne bi smela biti potisnjena v kot. Gre namreč za živilo, bogato z vitamini in minerali, ki vsebuje produkte fermentacije in jih v navadnem zelju ni mogoče zaslediti. Že Hipokrat, grški antični zdravnik, je bil velik ljubitelj kislega zelja. Sodeč po zapisih, je namreč trdil, da je uživanje kislega zelja pri pacientih delovalo čistilno, pomagalo jim je izgubiti odvečno telesno težo in odpraviti prebavne težave. To strokovnjaki zelju pripisujejo še danes, uvrščeno je namreč med varovalna in zdravju koristna živila, ki učinkujejo protibakterijsko, uničujejo glivice, podpirajo prebavni proces in odvajajo strupene snovi iz organizma.

Obogatimo okus

Za močnejši in bogatejši okus namesto navadne vode pri kuhi za zalivanje uporabite čisto zelenjavno, govejo ali kokošjo jušno osnovo. Ne pozabite dodati še pravih začimb in zelišč (lovorja, šetraja, majarona, peteršilja, česna, popra) in žlice kisa, vina, limoninega soka ali kisle smetane. Za prav poseben okus poskrbijo suhe ali prekajene mesnine, klobase, slanina, prekajeno meso, panceta, ostanki pršuta in podobno.

Majhni triki velikih mojstrov:
• Juho lahko zgostimo tako, da ji dodamo krompir, kolerabo, fižol, kislo smetano, sladko ali smetano rastlinskega izvora, indijski trpotec, kostno želatino in še kaj, pred postrežbo le še zmešamo in nalijemo v skodelice.
• Narežite vse sestavine na enako velike koščke, da bodo kuhani hkrati. Manjši ko so, hitreje so kuhani.
• Riž ali testenine skuhajte posebej in stre­­si­­­te v juho, ko je ta že skuhana. Če jih kuhate skupaj, bo juha škrobasta in motna.
• Juhe, skuhane na bistrih jušnih osnovah, po domače povedano, dobre stare kurje ali goveje "župce" so sicer zelo okusne, toda tudi navadna voda bo čisto v redu, če vanjo daste dovolj zelenjave in drugih okusnih reči, kot so vino, sojina omaka ali zelišča. Lahko si pomagate tudi z jušnimi kockami vseh vrst in okusov.
Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku