Pomoč je za mnoge starejše predraga

Tanja Fajnik Milakovič, 19.9.2019
Igor Napast

V letu 2016, ugotavlja računsko sodišče, je pomoč prejemalo 8,9 odstotka od vseh 395.127 upravičencev, 1,7 odstotka starejših je čakalo na sprejem v dom, za ostalih 89,4 odstotka starejših država nima podatkov.

Računsko sodišče je ugotovilo, da država nezadovoljivo skrbi za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih. In to že več let. Opravilo je namreč revizijo dela vlade, ministrstva za zdravje in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2018. Po mnenju računskega sodišča niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo. Poleg tega tudi niso zagotovili enake obravnave upravičencev, načrtovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe pa ni bilo ustrezno.

Oskrba v domu bistveno cenejša od pomoči na domu

V letu 2016, ugotavlja računsko sodišče, je pomoč v obliki različnih storitev socialnega varstva prejemalo 8,9 odstotka od vseh 395.127 upravičencev, 1,7 odstotka upravičencev pa je bilo v čakalni vrsti za sprejem v domove za starejše. Za ostalih 89,4 odstotka upravičencev država sploh ni imela podatkov o tem, koliko pomoči bi potrebovali - ter ali in kakšno pomoč so dejansko prejemali. Tako tudi ni podatka, koliko ljudi je ostalo brez potrebne pomoči.

Poleg tega ni bila zagotovljena enaka obravnava vseh upravičencev do pomoči, saj je osebam, ki potrebujejo celodnevno oskrbo in so v domači oskrbi (lahko tudi hkrati v čakalni vrsti za sprejem v dom za starejše), na voljo manjši obseg pomoči, za katero morajo odšteti bistveno več denarja kot tisti, ki so bili sprejeti v domove za starejše. Tako je na primer cena za uro pomoči v domu za starejše v povprečju 17-krat nižja od ure pomoči na domu, pri tem pa uporabnik pomoči na domu tudi po plačilu občinske subvencije plača za uro oskrbe na domu v povprečju kar 8,5-krat več, kot plača uporabnik za uro oskrbe v domu za starejše. Razlikujejo pa se tudi cene pomoči na domu, saj se višina doplačil v različnih občinah bistveno razlikuje, še piše v mnenju.

Prav tako v revidiranem obdobju ni bila zagotovljena enaka ali primerljiva obravnava uporabnikov oskrbe v domovih za starejše, saj ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni natančno določilo kriterijev in meril za sprejem v zavode - prav tako pa ni natančno določilo standardov oskrbe v domovih za starejše. Ker tudi ni določilo vseh potrebnih kadrovskih normativov za socialno oskrbo v domovih za starejše, lahko domovi uveljavljajo različna pravila pri vodenju čakalnih vrst in sprejemu upravičencev v domove za starejše. Hkrati pa lahko uporabniki v različnih domovih prejemajo različni obseg oskrbe, čeprav so razvrščeni v isto kategorijo. Opozorili so še, da so cene oskrbe pri koncesionarjih za skoraj 28 odstotkov višje od cene oskrbe v javnih zavodih, poleg tega pa se cene v domovih za starejše oblikujejo neodvisno od dejanskih stroškov oskrbe. Tako se dogaja, da se nekaterim uporabnikom stroški v okviru cene oskrbe zaračunajo večkrat.

Diskriminacija starejših
Biserka Marolt Meden
, predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost: "Ugotovitve računskega sodišča kažejo na katastrofalno stanje na področju zagotavljanja skrbi za starejše v Sloveniji, na katero tudi mi opozarjamo in od politikov zahtevamo, da se uredi. Vedno več je diskriminacije starejših. Tihi genocid nad starejšimi postaja vedno bolj glasen in javen. Zahtevamo aktivnosti in čimprejšnje sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. Ponedeljkova izjava premiera Šarca v intervjuju sicer ne kaže na to, da bo kmalu kaj bolje za starejše. Zato se sprašujemo, ali bomo morali res na ceste, da bomo deležni pokojnin in oskrbe, za katere smo delali vse življenje? Direktorat za dolgotrajno oskrbo je pred dvema letoma pognal aktivnosti, danes ima novo vodstvo. Zakaj? Da se namerno zavlačuje ureditev tega področja? Zato je nujno samostojno ministrstvo za starejše."

Za zakon o dolgotrajni oskrbi porabili že 74,5 milijona

Računsko sodišče še opozarja, da vlada ter obe ministrstvi niso ustrezno načrtovali novega sistema dolgotrajne oskrbe. Tako vlada ni natančno določila in razmejila nalog, za katere naj bi bilo pristojno vsako od obeh ministrstev. Pri pripravi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi niso natančno ugotovili slabosti obstoječega sistema ter določili virov financiranja storitev.

"Vlada je za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne, namenila kar 74,5 milijona evrov," so zapisali na računskem sodišču in dodali, da je to nesorazmerni strošek v primerjavi s potrebnimi sredstvi za zagotovitev manjkajočih zmogljivosti. Zato po njihovem mnenju ni mogoče pričakovati, da bo država vzpostavila sistem, ki bo zagotavljal oskrbo vsem upravičencem, ki potrebujejo pomoč. Računsko sodišče je revidirancem podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, od ministrstva za delo pa je zahtevalo predložitev odzivnega poročila.

In kaj pravijo na obeh ministrstvih? "V letošnjem letu smo že pristopili k določitvi podrobnejših standardov za izvajanje posameznih vrst oskrbe v sodelovanju s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije. Potekajo tudi aktivnosti za zagotovitev dodatnih kapacitet institucionalnega varstva, v okviru priprave proračuna za leto 2020 pa načrtujemo sredstva v višini pet milijonov evrov za vlaganje v domove za starejše," pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na zahtevo računskega sodišča bodo v roku 90 dni pripravili tudi odzivno poročilo z navedbo popravljalnih ukrepov.

Država varčuje na starejših
Jaka Bizjak
, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije: "Poročilo nas ne preseneča. Že dolga leta opozarjamo na položaj starejših, ki potrebujejo pomoč drugih. Poročilo računskega sodišča je zato zelo dobrodošlo in se z njim tudi v veliki meri strinjamo.
Menimo, da država varčuje na starejših, zato ker računa na to, da jih kmalu ne bo več med nami. In dokler ne bo cela vlada spremenila tega stališča, se ne bo nič premaknilo na bolje. Ko bo politika spoznala, da je to pomembno področje, ki ga je treba urediti, se bo hitro našel denar, rešitve pa na terenu že so.
Sam sem informirani realist, zato ne pričakujem večjih sprememb, sploh glede na razrez prihodnjih proračunov, še vedno pa upam, da bo država pozitivno presenetila."

Na ministrstvu za zdravje pa so v sporočilu za javnost zapisali, da je "sistemska ureditve dolgotrajne oskrbe ena izmed prioritet vlade", zato pripravljajo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. "Zakon bo omogočil učinkovit prehod med sistemi socialne varnosti glede na posameznikove potrebe. Prav tako bo zakon zagotavljal dostop primerljivih pravic za primerljive potrebe ne glede na okolje, kjer bo uporabnik storitev koristil. Načrtovan sistem dolgotrajne oskrbe se bo zato tesno prepletal s sistemom socialnega in zdravstvenega varstva. Tako bomo dosegli, da nihče v družbi ne bo prezrt," so še dodali.

Anketa

Podpirate uporabo pirotehnike?

Sudoku