Poskrbite za dovolj tekočine: Prihajajo temperature tudi do 38 stopinj Celzija

D.Ži, STA, P.K., 26.6.2019
Profimedia

V četrtek se bo predvidoma čez dan ogrelo na okoli 35 °C, krajevno pa lahko na Goriškem, v Posočju in osrednji Sloveniji tudi na 38 °C, napovedujejo vremenoslovci. Obstaja nevarnost hidracije, za starejše ljudi je priporočljiva količina od dva do tri litre vode na dan, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

V zadnjih 70 letih, ko imamo na voljo sorazmerno primerljive meritve na množici merilnih mest, smo julija in avgusta že nekajkrat zabeležili podobno visoke ali celo višje temperature, kot jih pričakujemo jutri. Za junij pa je takšna vročina izrazito nenavadna, sporočajo z Arso. Ozračje se, tako pri tleh kot v višinah, v povprečju junija še znatno segreva in doseže vrhunec v drugi polovici julija ali prvi polovici avgusta. Tla so običajno junija še sorazmerno dobro namočena, zato junijsko vročino pogosto spremljata sopara in vsaj posamezne popoldanske nevihte. Letošnje razmere so nekoliko drugačne. Čeprav je bil maj zelo moker pa se je junija zaradi skromnih padavin, obilice sončnega vremena in visoke temperature zraka marsikje (zlasti v zahodni Sloveniji) zgornji sloj tal močno osušil in že bolj spominja na julijske ali avgustovske kot junijske razmere. Če na to, za vročino dokaj ugodno podlago, dodamo še nenavadno topel zrak v višinah, imamo (za junij) redko kombinacijo, ki prinaša temperaturne rekorde.

VROČINSKI REKORDI
Po nižinah smo junija v preteklosti večkrat izmerili temperaturo zraka nad 33 °C, redko pa nad 35 °C. V zadnjih 70 letih je bila najvišja temperatura izmerjena 22. junija 2000 v Metliki, ko je bilo 37,5 °C. Le pol stopinje manj smo izmerili 12. oziroma 13. junija 2003 v Biljah pri Novi Gorici in na Slapu pri Vipavi ter 30. junija 1950 v Murski Soboti. Na glavni ljubljanski meteorološki postaji je junijski rekord 35,6 °C, izmerjen 11. junija 2003. Junijski vročinski val leta 2003 je postregel z rekordom tudi v Bovcu (34,9 °C), Postojni (33,8 °C), Bohinjski Češnjici (33,0 °C), na Lisci nad Sevnico (30,0 °C), na Voglu (25,5 °C) itd. Ponekod drugod je bilo rekordno vroče na primer konec junija 2012 (v Ratečah 31,7 °C in na Kredarici 17,4 °C), konec junija 2006 (Kočevje 33,9 °C), junija 1994 (Letališče Portorož 35,4 °C) ali celo junija 1950 (Murska Sobota 37,0 °C, Celje 36,2 °C, Slovenj Gradec 34,8 °C). Vremenska napoved za četrtek, 27. junij 2019, obeta, da bo vsaj nekaj omenjenih vrednosti preseženih.
(Vir: Arso)
image
Andrej Petelinšek

Vročinski val, ki je v teh dneh zajel zahodno in srednjo Evropo, se počasi seli tudi k nam. "V četrtek bo vročina dosegla vrhunec, pričakujemo najvišje temperature med 34 in 37 stopinj," je povedal Brane Gregorčič z Arsa. Vročina bo najbolj izrazita v zahodni in osrednji Sloveniji, kjer lahko pade tudi nov junijski vročinski rekord. "V noči na petek nas bo oplazila hladna fronta in prinesla nekoliko svežega, zraka tako da v petek in v soboto v notranjosti Slovenije temperature predvidoma ne bodo dosegle 30 stopinj Celzija, ampak bodo tik pod 30 stopinjami," je pojasnil. Vročina pa se bo do konca tedna po njegovih besedah nadaljevala na Primorskem, kjer je razglašena tudi velika požarna ogroženost v naravnem okolju.

image
Nataša Juhnov
Opozorilni znaki dehidracije so slabost, nemoč, zmedenost, velika žeja.

"V nadaljevanju prihodnjega tedna, od srede naprej, bo vreme bolj spremenljivo in kaže, da tako ekstremne vročine ne bo več," je še pojasnil. Na Arsu ob visokih temperaturah priporočajo, da naj se gibanje na prostem omeji na jutranje in večerne ure. Predvsem mlajše in starejše prebivalce opozarjajo, naj v času visokih temperatur ostajajo na hladnem, da se izognejo dehidraciji in vročinskemu udaru. Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v teh vročih dneh opozarjajo, da je najpomembnejša hidracija oziroma pitje vode. Za starejše ljudi je priporočljiva količina od dva do tri litre vode na dan, za otroke okrog enega litra. Priporočeno je pitje v intervalih.

image
Sašo Bizjak

Opozorilni znaki dehidracije so slabost, nemoč, zmedenost, velika žeja, zato je treba takšno osebo dati v senco, ji dati piti vodo in poklicati zdravnika na 112, če je hudo zmedena. Ker so v vročini najbolj izpostavljeni delavci na gradbišču, zdravniki svetujejo, naj delata dva skupaj, če enega obide slabost, da mu lahko drugi pomaga. Svetujejo zaščitno obleko, kapo, pokrivala za tilnik in ušesa ter zaščitno opremo proti pripeki in seveda uživanje vode. Na inštitutu v vročini odsvetujejo pitje alkohola, kave, gaziranih in sladkih pijač, ker še bolj pospešijo odvajanje vode iz telesa.

image
Arhiv

Zaradi visokih temperatur pa je razglašena velika požarna ogroženost na območju občin Koper, Ankaran, Izola, Piran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba. V naravi je tako poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov oz. snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati ob infrastrukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete. Policija in inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami bosta v tem času izvajala poostren nadzor.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku