Poslovil se je Ivan Oman

STA, M.R., 18.8.2019
Igor Napast

Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so danes sporočili iz stranke SLS. Oman je bil eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanja Slovenije. Kot kandidat Demosa je bil leta 1990 izvoljen za člana predsedstva Slovenije, leta 1992 pa za poslanca prvega sklica DZ. Star je bil skoraj 90 let.

Na svoji spletni strani je stranka zapisala, da je bil Ivan Oman velik borec za pravice kmetov in karizmatični narodni voditelj. "Članom SLS, prijateljem in vsem, ki ste ga spoštovali, sporočamo žalostno vest, da je sinoči umrl Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, velik borec za pravice kmetov in karizmatični narodni voditelj. Naj se v Bogu spočije njegova duša," je stranka danes zjutraj zapisala na Twitterju.

Oman bi 10. septembra dopolnil 90 let. Bil je poslanec 1. državnega zbora, po izteku mandata pa se je od aktivne politike poslovil.

Kot "kmet iz Zminca" v Poljanski dolini se je že v času nekdanje socialistične Jugoslavije zavzemal za pravice kmetov v Sloveniji. Ob začetku procesa demokratizacije Slovenije konec 80. let je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske kmečke zveze in leta 1988 postal njen prvi predsednik.

Sodeloval je v vseh večjih dogodkih demokratizacije ter osamosvajanja Slovenije. Na svoji kmetiji je novembra 1989 gostil tudi srečanje, na katerem je bila dogovorjena ustanovitev Demokratične opozicije Slovenije (Demos).

Vodenje Demosa je tedaj prevzel Jože Pučnik, Oman pa je bil podpredsednik. Na predstavitvi Demosa januarja 1990 v Cankarjevem domu je izgovoril tudi svoj znameniti vzklik: "Mi gremo na volitve zato, da zmagamo!"

Leta 1990 je kot kandidat Demosa sodeloval na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni. Bil je izvoljen v predsedstvo tedaj še Socialistične republike Slovenije, v katerem so ob njem sedeli še Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl, Dušan Plut in predsednik predsedstva Milan Kučan.

Slovenska kmečka zveza se je medtem preimenovala v Slovensko ljudsko stranko, katere vodenje je leta 1992 predal svojemu zetu Marjanu Podobniku. Sam si je prizadeval, da bi se stranka združila s tedanjimi Slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD), do česar pa tedaj (še) ni prišlo. Sam je nato prestopil v to stranko in bil leta 1992 na njihovi listi tudi izvoljen za poslanca prvega sklica državnega zbora.

Po izteku mandata se je sicer poslovil od aktivne politike, a vendar kot starosta ostal pomembna osebnost slovenske pomladi. Leta 1996 je prejel tudi zlati častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije.

"Lastovko slovenske pomladi je treba znova priklicati, naj prileti še enkrat. Da nam bo po osamosvojitvi prinesla še osvoboditev," je ob stoječih ovacijah sporočil Oman lani na izrednem volilnem kongresu SLS, na katerem je bil za predsednika stranke ponovno izvoljen Marjan Podobnik.

Biografija
Ivan Oman je veljal za starosto slovenske politične pomladi. Čeprav se je od aktivne politike poslovil že pred več kot dvema desetletjema, so imeli njegovi komentarji aktualnih razmer vedno velik odmev. V njih se je med drugim zavzemal za vnovično sodelovanje strank, predvsem na desnici. Mnogi se ga bodo spominjali tudi kot borca za kmete.
Ivan Oman se je rodil 10. septembra 1929 v kmečki družini v Zmincu. Po končani osnovni šoli je delal na očetovi kmetiji, ki jo je leta 1960 prevzel. Po letu 1968 je postal občinski odbornik, ob uvedbi delegatskega sistema leta 1974 pa je s položaja odstopil.
V 70. letih minulega stoletja je Oman, oče sedmih otrok, organiziral kmečka društva, ki pa so bila kmalu razpuščena. Do začetka procesa demokratizacije in osamosvajanja je bil predsednik Kmetijske zadruge Škofja Loka in predsednik krajevne skupnosti Zminec.
Leta 1988 je prevzel vodenje iniciativnega odbora za ustanovitev Slovenske kmečke zveze, maja tega leta pa je bil izvoljen za predsednika Slovenske kmečke zveze. Njen predsednik je ostal do spomladi 1992, ko je vodenje stranke prevzel njegov zet Marjan Podobnik, ki stranko po letih premora znova vodi tudi danes.
Oman je aktivno sodeloval v procesu demokratizacije in osamosvajanja Slovenije. Med drugim je govoril na zborovanju v podporo JBTZ, nastopil je tudi na prireditvi v Cankarjevem domu v podporo kosovskim rudarjem.
Ob nastanku Združene opozicije Slovenije Demos je Oman postal njen podpredsednik. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju ostalih pomladnih strank Demosa. Na predstavitvi Demosa januarja 1990 je izgovoril znameniti stavek: "Mi gremo na volitve zato, da zmagamo."
Leta 1990 je bil Oman izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Bil je edini član predsedstva, ki je podprl ustanovitev Slovenske vojske in ni podpisal deklaracije za mir.
Ker je želel, da bi se SKZ, ki se je medtem preimenovala v Slovensko ljudsko stranko, združila s SKD, je pred volitvami leta 1992 pristopil k SKD ter kandidiral na njihovi listi, na kateri je bil tudi izvoljen za poslanca v državnem zboru. Po izteku poslanskega mandata pa se je poslovil od aktivne politike.
Oman je bil tudi prvi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), nato pa njegov častni predsednik. Leta 1996 je prejel državno odlikovanje zlati častni znak svobode RS za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije.
Ob 25. obletnici plebiscita je decembra 2015 dejal, da smo Slovenci ob osamosvojitvi pričakovali, da bo samostojna država nova Švica, "v resnici pa smo sedaj daleč od tega, dejansko pravo nasprotje pričakovanega". Najbrž pa je najslabše to, da smo državljani postali politično apatični, je dodal.
"Pretirano zadolževanje države, milijardne bančne luknje, stečaji podjetij, da ne zapišem stečaji v navednicah. Vse to nas tepe," je opozoril. Po njegovih besedah gremo iz krize v krizo. Privatizacija gospodarstva je po njegovih besedah žal v velikem delu postala "prihvatizacija".
Pred vsakimi volitvami se, kot je dejal, pojavi nova stranka, ki da bo prinesla rešitev, in ljudje glasujejo zanjo. "Ostane pa vse po starem, tako kot nekoč v t. i. socializmu. Reforma, pa spet reforma, da lahko ostane vse po starem. Vladajo pa lobiji in strici iz ozadja," je navedel. Zato se bo treba, je menil, oprijeti starih vrednot, kot so red, delavnost, poštenost, solidarnost in odgovornost.
Glede želje po enotnosti na desnici je Oman takrat dejal, da je treba poiskati minimalen skupen program in se tistega držati. Tako so po njegovih spominih delovali tudi v Demosu. "Izdelali smo program in dokler smo se ga držali, je bilo v redu," je spomnil. Po njegovih besedah v Demosu takrat niso bili vsi enakih misli, a so na koncu s konsenzom sprejeli sklep o enotnosti, strnili vrste in enotno stopili po poti do osamosvojitve slovenske države.
Junija 2016, ob 25. obletnici osamosvojitve, je Oman izrazil željo, "da bi ta narod prišel k sebi, da bi se sam sebe zavedal, in predvsem, da bi vedel, komu je dolžan za to, da živimo v takšni civilizaciji". Ob tem je dodal, da počasi razmišlja o tem, da bo treba spet priklicati lastovko slovenske pomladi.
Še decembra lani je nagovoril tudi več sto zbranih na slavnostni akademiji SLS ob 30. obletnici ustanovitve svoje predhodnice, SKZ. Dejal je, da se bil pred 30 leti z ustanovitvijo SKZ narejen prvi koraki v novo ero slovenske zgodovine, katerega se lahko slovenski demokrati spominjajo s ponosom. A je bil kritičen, češ da svoje države nismo vzeli dovolj resno. Pozval je k medsebojnemu sodelovanju vseh političnih opcij brez sovraštva in v duhu zdrave konkurence. "Šele, ko bo možno normalno sodelovanje, takrat bomo prava demokracija," je dejal.
V podhodu v Unionsko dvorano, v kateri je bila 12. maja 1988 ustanovljena SKZ, je tedaj tudi odkril spominsko obeležje.
Da je Oman pomembno zaznamoval slovensko politiko in čas osamosvajanja države, mu priznavajo številni politični sopotniki pa tudi tekmeci. Tako ob njegovi smrti prihajajo izrazi sožalja in priznanja, da je bil eden od očetov slovenske države, starosta slovenske politične pomladi, moder človek, trezen politik in velik Slovenec.

Pahor: Danes žaluje ves slovenski svet

"Hvaležni smo usodi, da nam je v prelomnih časih naše zgodovine dala modrega in odločnega ljudskega voditelja odprtega in mehkega srca," je na Twitterju o smrti Omana zapisal predsednik države Borut Pahor. "Moje iskreno sožalje družini Oman. Danes žaluje ves slovenski svet. Ivan Oman je bil ena osrednjih osebnosti slovenske politične pomladi in osamosvojitve, eden očetov naše države," je dodal.

Na to se je odzval tudi Marjan Podobnik, ki se je Pahorju zahvalil za "lepe misli". "Ivan Oman te je zelo cenil kot predsednika, državnika, ki se iskreno trudi povezati Slovence,da bi lahko skupaj gradili boljšo prihodnost za vse," je dodal.

"Poslovil se je velik domoljub, ustanovitelj tedanje Kmečke zveze, Ivan Oman. Aktivno je sodeloval pri osamosvojitvi Slovenije in vanjo tudi ves čas verjel. Vedno se ga bomo spominjali in mu bomo hvaležni. Naj počiva v miru. Vsem domačim izrekam iskreno sožalje," je prav tako na Twitterju zapisal predsednik vlade Marjan Šarec.

Tudi predsednik državnega zbora in stranke SD Dejan Židan je izrekel iskreno sožalje družini, hkrati pa zapisal, da je Slovenija izgubila modrega in preudarnega človeka.

Oglasila se je tudi stranka SD ki je izrekla "iskreno in globoko sožalje družini, svojcem in prijateljem ter vodstvu stranke SLS".

"Njegova prizadevanja za samostojno državo in povezovalno delovanje bodo ostala in kot taka zapisana v zgodovino Slovenije," so zaključili.

Predsednik stranke SDS Janez Janša je zapisal: "'Pozdravljeni vojaki Slovenske vojske!' - je Ivan Oman nagovoril pripadnike TO po vaji Premik91. V času, ko so Kučan in ostali v PRS Slovenijo razoroževali. Včeraj se je ta pogumni Slovenec in prvi predsednik VSO Slovenija poslovil s tega sveta. Naj počiva v miru."

Stranka SDS pa je zapisala, da je znal Oman "s svojo jasno in kritično mislijo odločno izpostavljati smer, v katero bi moral iti slovenski narod, če bi želel doživeti blagostanje."

Predsednik prejšnje vlade in sedanji zunanji minister Miro Cerar je na Twitterju izrekel sožalje družini in v odzivu napisal, da je bil Oman "velik človek in domoljub, ki je v ključnih trenutkih s svojim delovanjem pripomogel k razvoju samostojne in demokratične Republike Slovenije." Dodal je, da so bile njegove kritične misli marsikdaj povod za premislek.

Predsednik stranke NSi Matej Tonin je objavil fotografijo, na kateri je skupaj z Omanom, pri tem pa zapoisal, da je bil Oman eden izmed očetov samostojne Slovenije in izjemen človek. "Ko je prišel čas za dejanja, ni okleval. Ko je prišel čas za jasne misli, se ni bal. Domovino je nosil v srcu in domovina mu bo večno hvaležna. Bog mu daj večni mir in pokoj," je sporočil.

Stranka NSi je še zapisala, da je bil Oman eden izmed ključnih ljudi pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije.

Kučan ponosen na sodelovanje z Omanom

Na smrt Ivana Omana se je odzval tudi prvi predsednik republike Milan Kučan, ki je med drugim zapisal, da je Oman kot človek dialoga prispeval, da je predsedstvo nekdanje Republike Slovenije enotno sprejemalo odločitve, pomembne za uspeh prizadevanj v procesu ustanavljanja samostojne države. "Ponosen sem na čase sodelovanja z njim," je dodal.

"Ivan Oman je bil preudaren človek in trezen politik. V ospredje svojega političnega delovanja je postavljal interese slovenskega naroda in države. Temu je zmogel podrejati svoje strankarske interese," je zaključil Kučan.

Zore: Pokončen kristjan, dosleden domoljub in preudaren politik

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je na Twitterju zapisal, da je bil Oman "ljubeč mož in skrben varuh svoji družini, pokončen kristjan, dosleden domoljub in preudaren politik". "In vedno kmet, ki stalno razmišlja, kako bi lahko njegovo posestvo napredovalo," je dodal.

Zore je namreč spomnil na Omanov zapis v knjigi Za naš dragi dom in rod: "Deset let bo kmalu minilo, odkar mi je umrla žena. Eno leto sem ji stregel, zadnje mesece pa sploh. Bal sem se, da bi se mi kaj zgodilo, ne zaradi sebe, zaradi nje, ki sem ji bil potreben." "Gospod Oman, hvala Vam za pričevanje vašega življenja. Počivajte v miru," je zapisal Zore.

Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku