Prevare: Na spletu trenutno kroži dobro premišljena goljufija

Klara Širovnik, 10.1.2019
Profimedia

Svojo zgodbo nam je zaupala 42-letna bralka Večera, ki je podlegla goljufivi ponudbi za ugoden nakup vinjete. 

Ste med pregledovanjem spletnih strani, na katerih kar mrgoli oglasnih sporočil, že kdaj naleteli na mamljivo, a nekoliko sumljivo nagradno igro? Čeprav se večina Slovencev "brezplačni mobilni napravi" v zameno za izpolnjeno anketo, svoje osebne podatke in številko kreditne kartice raje modro izogne, pa tistih optimistov, ki jih je tovrstna ponudba že opeharila, pri nas ni malo … 

image
Večer Goljufi svoj zapis na družbenem omežju zasnujejo zelo prepričljivo in premišljeno. Kredibilnost njihovega zapisa namreč večajo tudi številni komentarji lažnih spletnih identitet, ki trdijo, da so nagrado dejansko prejele. 

Na spletu trenutno kroži dobro premišljena goljufija, v kateri prevaranti tistim dobrotnikom, ki izpolnijo kratko anketo o zadovoljstvu z uporabniškimi vsebinami, v zameno ponujajo mobilno napravo. Stvar je torej preprosta – uporabnik spletnega brskalnika Firefox najprej odgovori na peščico kratkih vprašanj, kot na primer, kako pogosto uporabljajo dotični brskalnik, potem pa mu goljufi (ki se v omenjenem primeru skrivajo za identiteto upraviteljev brskalnika) v zameno za nesebično pomoč – po simbolični ceni enega evra - ponudijo mobilnik. Da je stvar še toliko bolj mamljiva, ne gre za starinsko opekasto mobilno škatlo, pač pa za novi model telefona priljubljene znamke Iphone. Za nameček pod ponudbo svoje komentarje puščajo uporabniki, ki naj bi telefon že prejeli. "Z gotovostjo lahko rečem, da gre za prevaro, uporabniki, ki pod takšno ponudbo pišejo, da so telefon zares prejeli, pa so verjetno kar sami goljufi, ki so si ustvarili množico spletnih identitet," nam potrdi Gorazd Božič, vodja nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT.

image
Večer V nadaljevanju prevare uporabnike prosijo, da jim zaupajo številko svoje kreditne kartice in se tako dokopljejo do denarja. 

V primeru tovrstne nagradne goljufije je zelo pomembno, da si žrtev zapomni, na kateri spletni strani je brskala, ko je naletela na spletno šarlatanstvo, opozarjajo na centru SI-CERT. S tem podatkom se možnost, da bodo pristojni spletne goljufe dejansko izvohali, namreč drastično poveča. Za srečanje z omenjeno potegavščino so sicer najbolj na udaru ravno uporabniki Firefoxa, dejstvo pa je, da lahko inačice tovrstne nagradne igre najdemo tudi v drugih brskalnikih.

"Zaradi lukenj v varnostnih zidovih prevaranti zlorabljajo večino spletnih brskalnikov, vedno pogosteje pa tudi družbene platforme," še pravi Božič, ki pojasnjuje, da se je skupaj s tehnologijo razvijala tudi miselnost in iznajdljivost goljufov. "Ne moremo pričakovati, da se goljufi sčasoma ne bodo preselili na moderne platforme, ki jih uporablja velika večina ljudi. Če je bil za take zvijače včasih najbolj priljubljen kanal elektronska pošta, je levji delež potegavščin danes doma na Facebooku," nam pove in doda, da so tovrstne nevarnosti le še ena plat globalizacije. "Če smo zadovoljni s tem, da lahko s Kitajske naročamo poceni robo, je pač treba sprejeti tudi dejstvo, da je globalno povezovanje s seboj pripeljalo tudi večjo internetno nevarnost," je prepričan Božič.

image
Večer

Tarča ni lahkoverna mladina, pač pa kreditno sposobni starejši

Facebook torej ni samo spletni prostor, na katerem lahko s prijatelji delite videoposnetke svojih hišnih ljubljenčkov, pač pa vas lahko zaradi poplave oderuških nagradnih iger pusti tudi z luknjo v žepu. In če se radi tolažimo, da takim zvijačam naseda zgolj naivna mladina, je resničnost precej drugačna. "Za kradljive nagradne igre in nakupe so najbolj dovzetni odrasli uporabniki, saj so finančno bolj stabilni," še ugotavljajo na Centru, Božič pa ob statistikah pojasnjuje, da najstniki po večini nimajo finančnih sredstev in kreditnih kartic, zato je mišljenje, da temu nasedajo le mladi, pravzaprav velika zmota. Seveda se zgodi, da goljufi opeharijo tudi kakšnega mladoletnika, ki starše že dlje časa prosi za mobilni telefon, podatki preteklih let pa kažejo, da prevaram najhitreje zaupajo prav starejši od dvajset let.

Največ prijav, ki jih prejmejo na centru za kibernetsko varnost SI-CERT, se tako nanaša prav na različne oblike spletnih goljufij, med katerimi prevladujejo prevare pri spletnem nakupovanju, zlorabe uporabniških računov, lažne spletne ponudbe za kredit in nagradne igre.

Ženske ljubezen, moški seks, vsi pa vinjete

Seveda goljufi danes ne delujejo na vrat na nos. V skrbno izdelanih strategijah pri določenih ciljnih skupinah pritiskajo na gumbe, ki so najbolj učinkoviti. Samske ženske v srednjih letih so tako najpogosteje žrtev tako imenovanih "ljubezenskih prevar", v katerih očarljivim, pozornim in romantičnim moškim, ki so se zgolj slučajno znašli v finančnih težavah, na tekoči račun nakažejo nekaj denarja, samski moški v srednjih letih pa postanejo tarče izsiljevanj z intimnimi posnetki. "Pod pretvezo, da ga kontaktira mlado dekle, ki si želi, da se skupaj slečeta pred spletno kamero, goljufi pridobijo kontroverzne posnetke posameznikov in zagrozijo, da jih bodo objavili na spletu, če jim žrtev ne plača podkupnine," razlaga Božič.

In kaj je pri vsem tem še dodatna velika težava? Žrtve svojih spodrsljajev ne upajo priznati, saj je v primeru takšne zlorabe posmeh znancev skorajda zagotovljen. Podobno izkušnjo ima tudi naša 42-letna sogovornica A. B., ki je pred nekaj leti nasedla lažni ponudbi za ugoden nakup vinjete. "Pred leti sem spletni trgovini Kupolandija plačala 20 evrov članarine, da bi lahko kupila vinjeto za 49 evrov. Ko sem poklicala na navedeno številko, da bi vinjeto dejansko kupila, je bila zasedena kadarkoli si poklical," potoži in doda: "Čisti nateg, a sama sem si bila kriva, ker sem pač nasedla."

Bo pravici zadoščeno?

Možnosti, da se bo denar vrnil v vašo denarnico, so po izkušnjah Centra zanemarljive. "Odvisno je od prevare. Če goljufi delujejo v Sloveniji, se zadevo splača prijaviti, če pa ste recimo žrtev neke ljubezenske prevare in v tujino nakažete 3000 evrov, policija ne more narediti nič," še pove Božič in pojasni, da Slovenija recimo z Nigerijo, od koder izvira večina tovrstnih prevar, nima mednarodnega policijskega povezovanja, zato tudi njihova policija na zahtevo slovenske ne bo trznila.

Kljub temu, da je na internetu najbolj učinkovita zaščita prav previdnost, lahko vsakdo prijavi zaznan incident. SI-CERT na podlagi prijave opravi osnovno analizo in po potrebi kontaktira druge odzivne centre, ponudnike storitev ali druge vpletene. Najhitrejši in najučinkovitejši kanal centra za obveščanje je tako Varni na internetu na Facebooku, kjer je "kibernetske policiste" do konca leta 2017 spremljalo že 33.000 Slovencev.

image
Profimedia
Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku