Projekt Vida: Starejši so tiho, vdani v usodo

Tanja Fajnik Milakovič, 16.11.2019
Andrej Petelinšek

V Sloveniji 58 tisoč ljudi, starejših od 65 let, živi v revščini. Torej skoraj vsak šesti starejši Slovenec, vsak peti starejši je socialno izključen in osamljen.

V Sloveniji 58 tisoč ljudi, starejših od 65 let, živi v revščini. Torej skoraj vsak šesti Slovenec, starejši od 65 let. Vsak peti starejši je socialno izključen. To je le nekaj statistike, ki so jo predstavili na novinarski konferenci društva Humanitarček. Zgodbe in stiske starostnikov, s katerimi se srečujejo vsak dan, so veliko bolj žalostne. Tudi zgodba nekaj čez 80 let stare Vide iz okolice Maribora, ki je umrla zaradi podhranjenosti, dehidracije in pljučnice. Živela je sama, v neogrevani hiši, v revščini, ki je nihče ni opazil. Zgodba je toliko bolj pretresljiva, ker je imela le nekaj metrov stran sosede, a je bila kljub temu povsem sama na tem svetu.

"Sama nikoli nisem mogla preboleti te zgodbe, zato je v meni zorela misel, kako bi ljudi zbudili, da vendarle pogledajo malce okrog sebe in pomagajo že s tem, da pokličejo reševalce, nekomu odnesejo hrano ali pa samo pomagajo s pogovorom. Vidi, žal, nismo uspeli pomagati pravočasno. Za staro ženičko, ki je nehala prihajati v prodajalno, nam je povedala prodajalka. Kar deset dni smo potrebovali, da smo jo našli, saj nihče ni vedel, kdo je, kje živi. Ko smo jo našli, je bila gospa obnemogla, ležala je v lastnih izločkih in kljub takojšnji pomoči je po nekaj dneh umrla v bolnišnici. Nedopustno je, da starejši med nami danes in tukaj umirajo zaradi takih diagnoz," je jasna Ninna Kozorog, mlada zdravnica in predsednica društva Humanitarček. V spomin na Vido in v opomin nam vsem, da se s podobno stisko srečujejo še mnogi starostniki, morda tudi kak naš starejši sosed, a tega sploh ne vidimo, je nastal pred mesecem projekt Vida.

Redko kličejo na pomoč

Stigmatizacija revščine pri nas je namreč velika. Revni starostniki pa le redko kličejo na pomoč, precej bolj pogosto živijo tiho in vdani v usodo, četudi zmrzujejo in so lačni. "Dejstvo je, da kar 37.000 starejših med nami živi s pokojnino, nižjo od 300 evrov, kar je za človeka nedostojno," pravi Kozorogova.

Da se bodo njihove zgodbe slišale, jih objavljajo številni slovenski mediji, najdete jih tudi na vecer.com, svoj glas pa sta jim posodila tudi pevka Tinkara Kovač in Mišel Ristov - Amo, prav tako član društva Humanitarček, sicer pa mlad socialni delavec v mariborskem UKC, v pesniški izvedbi. "Odziv ljudi nas je zelo presenetil, saj se je našlo že več kot 70 novih vid. Ljudje so začeli odpirati oči, pomagati v svoji okolici," pravijo v društvu.

Ljudi so želeli zbuditi, da vendarle pogledajo malce okrog sebe

S prostovoljskimi aktivnostmi jim poskušajo vračati občutek pripadnosti in pomembnosti. Tako organizirajo razne aktivnosti in jih zaposlijo s stvarmi, ki so jih radi počeli že v prejšnjih življenjskih obdobjih. Da bi bili manj osamljeni, se je Humanitarček povezal z Nino Šraj, vodjo Galerije kreativnih, kjer so v oktobru zbirali volno, zdaj pa so začeli plesti in se družiti. Danes, ob mednarodnem dnevu prijaznosti, so namreč v Gosposki ulici, v prostorih Galerije kreativnih, odprli na novo urejeno dnevno sobo. Tako, kamor lahko pride vsak. Tam bodo pletli odeje za brezdomce in se družili.

Prizadevajo si, da bi se za revne starejše našle sistemske rešitve, dokler pa teh ne bo, bodo ranljive skupine še naprej odvisne od humanitarnih akcij, kakršen je projekt Vida, ki ponuja tudi novoletno darilo. Od danes je namreč mogoče za deset evrov kupiti paket, v katerem bodo izdelek starostnika, njegova zgodba in album z družbenokritičnimi pesmimi. Nakup enega takšnega darila zadostuje za tri tople obroke, ki jih bodo podarili starostnikom v stiski.

Nedostopnost sistemskih rešitev

Predvsem pa so veseli, da so prav zaradi projekta Vida ljudje postali bolj pozorni na stiske starejših v svoji okolici. V zadnjih tednih so jih opozorili na mnoge starostnike, ki po njihovi presoji potrebujejo pomoč. Trenutno kar šestdesetim v Humanitarčku skušajo pomagati z nasveti. Ne le, kje lahko dobijo prehrambni paket in topla oblačila, ampak tudi, kaj je treba narediti, da dobiš državno pomoč, kot sta varstveni dodatek in denarna socialna pomoč.

"Glavna težava, s katero se srečujejo poleg samega gmotnega položaja, je tudi nedostopnost sistemskih rešitev. Marsikdo si recimo ne zna urediti varstvenega dodatka, svoje doprinese tudi potreba po notarski overitvi, ravno tako je povsem nemogoče, da bi se znašel med dopolnilnim zavarovanjem," je opozoril Ristov.

Danes so v društvu Humanitarček simbolično razdelili tudi pakete z žemljo in konzervo paštete, s pojasnilom, da je to za mnoge starostnike kosilo, edini dnevni obrok, ki si ga morajo včasih razdelili tudi na pol, da zadostuje za dva dni.

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku