Rajko Rep: "Še zdaj ne vem, kaj je šlo narobe v Mariboru"

Marko Kovačevič, 15.4.2019
Igor Napast

Z nekdanjim upom vijoličastih o avstrijski bundesligi, boju za obstanek, ponudbi Ajaxa, prehrani in zamujenih priložnostih

Veliko je obetal. Ko je pred devetimi leti prestopil v Maribor, je veljal za enega največjih talentov svoje generacije, a njegova kariera je zavila v drugo smer. Spet se je našel na severu. V tej sezoni navdušuje v dresu Hartberga, kluba, ki se krčevito bori za obstanek v avstrijski bundesligi. V mestecu s 6500 prebivalci na jugovzhodu avstrijske Štajerske je sprejel Večerovo ekipo. "To je v bistvu vas. Tudi sam prihajam iz vasi, zato sem se hitro navadil," o svojem novem domovanju pravi Rogatčan Rajko Rep, nekdanji nogometaš Celja, Mure in LASK-a.

Trenutno ste v seriji slabših rezultatov, a še držite mesto za obstanek v prvi ligi.

"Od začetka sezone je cilj obstanek. Vmes so ambicije narasle, a hitro je prišlo do realne slike. Zdaj smo v kanalu, od novembra nismo zmagali, na enajstih tekmah smo osvojili le pet točk, kar je zelo slabo. Pozimi smo izgubili igralca, ki sta držala tempo igre. Ivan Ljubić se je vrnil v Sturm, Youba Diarra v Salzburg. Nimamo dobre nadomestitve za njiju. Kaže slabo, a verjamem, da lahko stvari obrnemo v svojo prid."

Jeseni ste redno opozarjali nase, sedem golov ste dosegli. Ste zadovoljni s statistiko?

"Lahko sem zadovoljen, hkrati pa tudi ne. Imel sem več priložnosti, lahko bi zabil vsaj še šest ali sedem golov, imel več asistenc. Ko sem odšel iz LASK-a, sem želel sredino, kjer bom redno igral. V Linzu nisem igral zaradi poškodbe, ob vseh kvalitetnih igralcih v klubu bi se bilo težko vrniti. Nisem hotel čakati na priložnost, saj sem že v letih. S prestopom v Hartberg sem naredil pravo potezo. Trener in klub mi zaupata. Jeseni sem igral, kot znam, a še imam prostor, da pokažem več. Zdaj igram na mestu napadalca, kar ni moja primarna pozicija, saj moram čakati na žogo. Na svoji poziciji, na levem krilu, se lahko spustim v preigravanje, iščem zadnjo podajo, streljam z razdalje … Jeseni je bila to moja moč."

image
Igor Napast V klubskih prostorih Hartberga že visijo Repove slike.

Kako so vas sprejeli navijači? Vas cukajo za rokav, ko se sprehodite po mestu?

"Na začetku še ne. Vedeli so, da prihajam iz Linza, da sem igral za Klagenfurt, Maribor, mlado reprezentanco Slovenije. Na začetku sezone nam je kazalo slabo, ko pa smo začeli zabijati gole, prišli v serijo zmag, se je to spremenilo. V mestu te vsak pocuka, želi fotografijo, avtogram. Navijači vedo, kje stanujem, zvečer se slišijo zvoki: 'Rajko, Rajko, servus!' Ja, poznajo me."

Dejali ste, da je mesto podobno Murski Soboti.

"Kot v Murski Soboti tudi tu komaj čakajo na tekmo. Ko smo igrali proti Sturmu, Rapidu, Salzburgu, so bile karte v enem dnevu razprodane, vzdušje je bilo odlično. Vsi živijo za nogomet, še en mesec se je govorilo o naši zmagi proti Rapidu. Da ekipa iz malega kraja premaga dunajski klub, je senzacija. En teden kasneje je padel še Sturm. O tem se je govorilo še dolgo."

V zadnjem prestopnem roku se je omenjalo tudi vaše ime. Kako blizu odhoda ste bili?

"Bil sem veliko v kontaktu z agentom in športnim direktorjem. Neke opcije so bile, a se niso realizirale, ker je šlo za države, ki mi niso najbolj ugajale. Želja kluba je bila, da ostanem še pol leta, pomagam uresničiti cilj. Trener se je zelo bal, klical me je in mi rekel, naj še ostanem, da me potrebujejo, ker sem glavni igralec. To je majhen klub, v katerem je vsak igralec pomemben. Nimajo budžeta, da bi takoj nadomestili odhode. Želja je bila obojestranska. Poskušam dati čim več, ne glede na to, da ekipa trenutno škripa. Izvleči se bo treba iz krize. Če bom poleti odšel, ne bi rad šel kot igralec, ki je izpadel iz lige."

image
Igor Napast Hartberg je kot Murska Sobota, pravi 28-letni Rogatčan.

Kako pa Avstrijci gledajo na reprezentanco? Avstrija je v kvalifikacijah za Euro v skupini s Slovenijo.

"Ko so lani na prijateljski tekmi s 3:0 premagali Slovenijo, so me malozafrkavali, me zbadali, da so nas razbili. V šali sem jim vrnil: 'Saj nimate nobenega avstrijskega igralca, veliko jih je z Balkana.' Dosti šale je bilo na ta račun. Mislim pa, da jih lahko Slovenci junija premagajo."

"Ne bom kot Oblak in Kampl, lahko pa še veliko potegnem iz kariere"

Slovenski dres ste nosili v mlajših selekcijah. Igrali ste z Janom Oblakom, Kevinom Kamplom, Josipom Iličićem, Robertom Berićem …

"To so bili lepi trenutki. Moj cimer je bil Kevin Kampl. Bil je posebna oseba, okoli njega je bila vedno neka 'zajebancija'. Ko zdaj gledam te fante, mi je malo žal, da tudi sam nisem naredil takega preskoka. V karieri sem vedno bil in bom borec. Tudi če nisem uspel pri 24 letih, še vedno verjamem. Vse je v mojih rokah. Ne bom v takšnih vodah, kot so oni, a še vedno lahko veliko potegnem iz kariere."

Pred prihodom v Avstrijo ste za nekaj časa izginili z nogometnega zemljevida.

"Najtežje je bilo v Mariboru. Ko sem prišel, sem redno igral, potem pa me kar naenkrat ni bilo na mapi. Sam sem iskal posodo v Muro. Zgodile so se poškodbe, nisem imel prave energije, začel me je zanimati mali nogomet. Padcev je bilo dosti, a sem se pobral. Na novo sem začel v tretji avstrijski ligi. Kar sem v mladosti zamudil, zdaj spravljam not."

Mali nogomet vas ni premamil?

"Nogomet sem začel igrati na betonskem igrišču. Prihajam iz Rogatca, kjer je futsal zelo popularen. S prijatelji smo ga redno igrali. Tudi če nas ni bilo dosti, smo si nekaj izmislili, da smo lahko brcali žogo. Z dvanajstimi leti sem začel igrati na turnirjih, v ligah malega nogometa, a vseskozi sem se zavedal, da lahko nekaj naredim tudi v velikem. Ta je vendarle nekaj več. Stadioni so polni, več je dogajanja, tudi moja ljubezen do njega je večja."

image
Igor Napast

Iz Rogatca je tudi Ivan Firer. Od rekreativca v četrti ligi z redno službo se je prebil vse do članske reprezentance.

"Tudi on je igral mali nogomet. Mislim, da je veliko pridobil s tem. Prišel je trenutek, ki ga je zelo dobro izkoristil, šel v Celje, nato v Domžale, bil v Franciji. On je dokaz, da lahko tudi kasneje v karieri uspeš."

Sta se kaj pogovarjala o težavah vajinega matičnega kluba? Mons Claudius je letos razpustil člansko ekipo, izstopil iz tretje lige.

"To me je zelo presenetilo. Klub je dobro funkcioniral, naredil veliko talentov. Ko sem v zadnjem času šel teč na igrišče, pa sem opažal, da na treningih ni veliko igralcev, da se težko najdejo trenerji za mlade. Ker je bilo v zadnjem času toliko govoric o nestabilnosti, sem pričakoval, da bo ugasnil. Vidim pa, da so se zdaj spet zbrali nekateri ljudje, ki želijo klub postaviti nazaj na noge."

image
Igor Napast Rajko Rep obožuje tatuje.

Družina in vera na rokah
Prave freske nosi Rajko Rep na rokah. Že v mladosti se je zaljubil v tatuje. "To je prišlo samo od sebe. V srednji šoli sem si dal narediti prvi tatu, potem drugega, tretjega … Obožujem jih," pravi o svojem stilu. Tetovaže obeležujejo nekatera poglavja njegovega življenja. "Vsak tatu je z nečim povezan, veliko znakov, ki so vezani na družino, vero v boga, imam," pojasnjuje 28-letni nogometaš.

Iz Rogatca ste hitro odšli v Celje. Je za nogometaša iz manjšega kraja nujno, da zgodaj prestopi v večji klub?

"Zagotovo. V Mons Claudiusu smo bili na treningu trije, štirje, na tekmo nas je prišlo po sedem, devet, hodili smo po domovih in zbirali igralce, jih prosili, naj vendarle pridejo na tekmo. V tistem času sem še največ odnesel od malega nogometa. Če greš zgodaj v boljši klub, dobiš nogometno šolo, ki jo res potrebuješ. Če nimaš te podlage, je težko uspeti."

Hitro ste se uveljavili v članski ekipi Celja. Je bilo to najlepše obdobje vašega nogometnega odraščanja?

"Ko si mlad, ne razmišljaš o ničemer, nimaš skrbi. Le na trening greš, vse se vrti okoli nogometa. Ko sem dobil prvo profesionalno pogodbo, sem bil srečen, vedel sem, da moram še bolj 'pritisniti na gas'. Slovenska liga je zelo dobra za mlade igralce, hitro sem eksplodiral. Žal pa je v Mariboru šlo vse v drugo stran."

Takrat naj bi vas bil snubil celo Ajax.

"Dobro sem igral v reprezentanci do 19 let, bil prvi strelec v kvalifikacijah, ko smo se uvrstili na evropsko prvenstvo. Sedel sem z menedžerjem iz Grčije, ki mi je na mizo vrgel ponudbe Ajaxa, Schalkeja, Olympiakosa, Sampdorie … Ti klubi so bili pripravljeni plačati realno ceno, Celje pa je želelo previsoko odškodnino. Tu se je zalomilo. Če slovenski klub ne sprejme prve ponudbe, te velikani hitro postavijo na stran, poiščejo drugega igralca."

So vas pa prodali v Ljudski vrt.

"Maribor je prišel zadnji teden prestopnega roka. Tega nisem pričakoval, nisem verjel, da je Maribor sposoben plačati odškodnino, saj je Celje pol leta prej zahtevalo več kot milijon in pol. Ko sta se kluba dogovorila, sem takoj sprejel ponudbo. V Celju sem igral profesionalni nogomet, a Maribor je razred zase. V prvem letu sem igral dobro, nato pa je šlo vse v drugo stran."

image
Igor Napast V Maribor je prestopil poleti leta 2010, po dveh posojah v Muri pa ga je zapustil tri leta kasneje.

Je bila konkurenca v ekipi premočna, se s trenerjem nista ujela? Kaj je šlo narobe?

"Odgovora še danes nimam in ga verjetno nikoli ne bom imel. Maribor je dal veliko vsoto zame, v prvi sezoni sem igral, v naslednji pa se je nekoliko spremenila ekipa, na priprave sem prišel brez pavze, direktno z reprezentančne akcije. Poškodoval sem se, si natrgal desno mečnico. Ko sem izpadel iz sistema, se je bilo težko vrniti."

Nekateri so razlog za vaše slabše igre našli v spremembi prehrane.

"S tem se ne strinjam. Od 18 leta sem imel zasebnega trenerja, v vseh klubih sem bil fizično najboljše pripravljen. Nekdo je napisal na forum in začelo se je govoriti o Herbalifu, kar sploh ni res. Vem, kaj je pokazala tehtnica, kaj pregledi, testi. Prehrana ni bila problem, sem pa bil v enem obdobju preforsiran. 'Skuril' sem se."

Športniki se običajno izogibajo spletnim forumom.

"Takrat sem bil še mlad, 'čekiral' sem, kaj pišejo o meni. Zdaj vem, da to počnejo tisti, ki nimajo kaj delati. Če bi jih postavil v mojo kožo, bi hitro razmislili, kaj bodo napisali."

image
Igor Napast
Zakaj ste se po Mariboru odločili za selitev v Avstrijo?

"To se je zgodilo čez noč. Ko sem prekinil pogodbo z Mariborom, sem šel na operacijo, dva meseca počival, nato tri mesece delal z zasebnim trenerjem. Šel sem na preizkušnjo k nemškemu tretjeligašu, kjer mi je trener želel dati pogodbo. Bil sem že na poti v Nemčijo, ko me je klical menedžer iz Avstrije, mi povedal, da ima zame ponudbo prvoligaša Wolfsbergerja. A tu se je spet zalomilo, na zadnji dan prestopnega roka sem se registriral v tretji ligi, sprejel zadnjo možnost."

Avstrijski nižjeligaši znajo ponuditi dobre pogoje nogometašem. Je prav to največja razlika s Slovenijo?

"Klub Austria Klagenfurt je takrat finančno šepal, a moj cilj ni bil denar. Želel sem se vrniti v nogomet. V tretji ligi je nekaj klubov, ki so finančno stabilni, imajo možnost, da pripeljejo dobre igralce. V slovenski prvi ligi mlad igralec težko zasluži toliko kot tukaj v tretji ali četrti. Stvari so urejene, prilivi so redni. Ni tako kot pri nas, kjer sem pri Muri celo leto čakal na denar."

Kako pa v Hartbergu skrbijo za vas?

"Za plače je poskrbljeno. Ko se delijo licence za bundesligo, mora imeti klub dokazilo, da ima finančno kritje za eno leto naprej. Veliko manjših sponzorjev je, klub ima proračun okoli 3,5 milijona evrov, ve, kaj lahko da, in pazi na vsak cent. Predsednica skrbi, da je klub urejen. V Hartberg je prišla, ko je bil v tretji ligi. V dveh letih so se prebili v prvo, poleti obnovili stadion."

Anketa

Ali ste po praznikih na dieti?

Sudoku