Rak je po novem morilec številka ena v razvitem svetu

NR, 16.9.2019
Sašo Bizjak

Rak je prehitel srčno bolezen kot vodilni vzrok smrti v premožnih državah in bi lahko spričo sedanjih trendov čez nekaj desetletij postal morilec številka ena po vsem svetu.

Znanstveniki so v strokovni reviji The Lancet objavili izsledke dveh študij, ki nakazujejo na globalno epidemiološko tranzicijo med različnimi vrstami kroničnih bolezni.

Čeprav ostajajo srčno-žilne bolezni v svetu za zdaj vodilni vzrok umrljivosti pri odraslih v srednjih letih, saj so krive za kar 40 odstotkov vseh smrti, to ne velja več za države z visokimi prihodki, kjer rak zdaj ubije dvakrat toliko ljudi kot bolezni srca. "Naše raziskave so pokazale, da je bil rak leta 2017 najpogostejši vzrok smrti po vsem svetu, saj je bil kriv za 26 odstotkov vseh smrti. Toda ker se število primerov srčnih bolezni še naprej znižuje, utegne rak že čez nekaj desetletij še bolj prednjačiti kot vzrok smrti po vsem svetu," navaja Gilles Dagenais, profesor na Univerzi Laval v Quebecku v Kanadi in vodja raziskave.

Leta 2017 je po besedah znanstvenikov po vsem svetu umrlo približno 55 milijonov ljudi, okoli 17,7 milijona zaradi posledic srčno-žilnih bolezni, med drugim zaradi odpovedi srca, angine pektoris, srčnega napada in srčne kapi. Približno 70 odstotkov primerov srčno-žilnih bolezni je posledica dejavnikov tveganja, kot so visok krvni tlak, visoke ravni holesterola, nepravilna prehrana, kajenje in drugih dejavnikov življenjskega sloga.

V državah z visokimi prihodki so denimo terapije s statini za zniževanje holesterola in z zdravili za uravnavanje krvnega tlaka v preteklih nekaj desetletjih prispevale k občutnemu zmanjšanju primerov srčnih bolezni.

Po besedah znanstvenikov te ugotovitve nakazujejo, da je večje število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni v revnih državah očitno predvsem posledica manj kakovostne zdravstvene oskrbe. Raziskava je pokazala, da je hospitalizacij in zdravljenj zaradi srčnih bolezni v državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki bistveno manj kot v premožnih državah. Raziskava je bila del študije z naslovom Prospective Urban and Rural Epidemiologic (PURE), objavljene v strokovni reviji The Lancet in predstavljene na kongresu Evropskega kardiološkega združenja (ESC) v Parizu. Znanstveniki so v okviru študije preučili podatke iz Argentine, Bangladeša, Brazilije, Kanade, Čila, Kitajske, Kolumbije, Indije, Irana, Malezije, Pakistana, Palestine, Filipinov, Poljske, Savdske Arabije, Južnoafriške republike, Švedske, Tanzanije, Turčije, Združenih arabskih emiratov in Zimbabveja.

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku