(RAZISKAVA) Brez tektonskih premikov, Šarec znova prvi

Rok Kajzer, 15.7.2019

Če bi bile volitve to nedeljo, bi vladajoča koalicija zlahka, tudi brez SMC, SAB in Levice, sestavila vlado

Javnomnenjska raziskava, ki jo je za Večer in Dnevnik izvedla agencija Ninamedia, tektonskih premikov pri političnih strankah glede na maj in junij ni prinesla, večina jih je ostala pri svojih odstotkih. Vladajoča stranka premiera Marjana Šarca, ki vodi na lestvici, je sicer izgubila slabe tri odstotke podpore, a LMŠ in Šarcu dobro kaže še pri drugih dveh kazalcih. Premier je na lestvici najbolj priljubljenih politikov znova na drugo mesto potisnil predsednika republike Boruta Pahorja, podpora vladi pa že tretji mesec narašča - ta mesec je prebila 60 odstotkov.

Če bi bile volitve to nedeljo, bi zmago odnesla LMŠ z 21,2 odstotka, sledila bi ji SDS Janeza Janše s 17,7 odstotka, na tretjem mestu pa bi bila SD, ki je edina, ki je prebila mejo desetih odstotkov. Izračun sedežev v parlamentu ob tem kaže, da bi sedanja vladajoča koalicija - tudi brez SMC Mira Cerarja in SAB Alenke Bratušek, ki bi se poslovili od DZ - brez večjih težav sestavila vlado z večino v hramu demokracije. Tudi pomoči Levice ne bi potrebovali. LMŠ, SD in Desus bi skupaj zasedli 49 poslanskih mest. Poleg SMC in SAB bi se od parlamenta poslovila tudi SNS Zmaga Jelinčiča, SLS Marjana Podobnika pa bi znova ostala pred njegovimi vrati. Desnica bi v parlamentu obvladovala dobro tretjino glasov, 32.

Zadržano o združevanju

Anketirance so vprašali tudi, katero stranko so volili na lanskih predčasnih volitvah. Odgovori z večjimi ali manjšimi razlikami sovpadajo z uradnim izidom lanskih junijskih volitev, še najmanj jih je potrdilo, da so volili SDS. Ta stranka je na volitvah prejela 24,92 odstotka glasov, rezultati ankete pa pripovedujejo, da je zanjo volilo 17,2 odstotka glasov. Odstotki LMŠ in SD se večinoma pokrivajo, pri ostalih strankah pa so odstotki, tako kot pri SDS, večinoma manjši od tistih na volitvah, še posebej izrazito pri SMC. To stranko je na volitvah obkrožilo 9,75 odstotka volivcev, v naši anketi le 5,1.

Če ima združevanje z LMŠ večinsko podporo, pa ta pade, ko Šarčeve stranke ni zraven

Kot rečeno, ankete že nekaj časa napovedujejo, da bi se od parlamenta poslovili SMC in SAB, pa tudi Desus se giba na robu parlamentarnega preživetja; da stranki ne kaže najbolje, so pokazale lanske volitve v DZ, ko se je ta stranka za las uvrstila v parlament, na letošnjih evropskih pa je ostala brez poslanca. Anketirance so zato povprašali, kakšen je njihov odnos do povezovanja strank. Vprašali so jih, ali naj stranka, ki so jo volili, nadaljuje samostojno pot - ali pa naj se poveže s sorodno stranko. Zanimivo je, da je večina naklonjena povezovanju (43 odstotkov), da naj stranka ostane samostojna, pa nekaj več kot 21 odstotkov.

Podpirajo "kompletno" združitev

Anketirance, tiste, ki so volili LMŠ, Desus, SAB in SMC, pa tudi tiste, ki ne vedo, koga bi volili - ali se volitev ne bi udeležili, so povprašali tudi, kakšen je njihov odnos do Šarčeve pobude, da bi se t. i. liberalne stranke, članice evropske skupine Alde, povezale oziroma ali bi podprli združevanje teh strank. Ti volivci bi različne kombinacije združevanja podprli; še največ podpore ima "kompletna" združitev LMŠ + SMC + SAB + Desus s skoraj 55 odstotki. Združitev LMŠ in Desusa podpira 51 odstotkov, LMŠ in SAB 47 in združitev LMŠ in SMC 45 odstotkov. Nobena od morebitnih združitev tačas torej nima plebiscitarne podpore, je pa volilno telo povezovanju naklonjeno. Če ima združevanje z LMŠ večinsko podporo, pa ta pade, ko Šarčeve stranke ni v kombinaciji. Tako so anketirance vprašali tudi, ali bi podprli združitev SMC in Desusa. Večina takšne združitve ne podpira.

Najnovejše merjenje priljubljenosti slovenskih politikov pa je prineslo zamenjavo na čelu razpredelnice – Šarec je, kot rečno, po dveh mesecih ponovno prehitel Pahorja, Tanja Fajon pa je z nekoliko nižjo oceno obdržala tretje mesto pred Milanom Brglezom, Ljudmilo Novak in Dejanom Židanom. Alenka Bratušek, denimo, je z opazno boljšo oceno pridobila pet mest in je deveta. Ker so se štirje politiki z junijske lestvice poslovili od aktivne politike, so jih nadomestili z novimi (Jernej Pikalo, Milan Zver, Anže Logar in Zmago Jelinčič). Družbo najbolj priljubljenih zapuščata Janez Janša in Violeta Tomič. Naslednji mesec ju bosta zamenjala Aleksandra Pivec in Branko Grims, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.

Podatki o raziskavi
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt Dnevnika in Večera, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 9. in 11. julijem 2019 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Iz računalniškega seznama so poklicali 6878 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 2796 ni bilo dosegljivih, 2206 jih ni želelo sodelovati v anketi, 1176 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 700 oseb. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da smo sociodemografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer smo zagotovili večjo reprezentativnost vzorca.

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku