S temi nasveti boste hitro opravili z vodnim kamnom in plesnijo v kopalnici
Tako plesen kot tudi vodni kamen sta pogosta težava v kopalnici. Preberite, kako se ju znebite na naraven način.
Mešanica, ki odpravi vodni kamen
Če voda iz ročke za prhanje šprica na vse strani, je zagotovo kriv vodni kamen, ki je zamašil luknjice. Da ne bi posegali po raznih čistilnih sredstvih, ki so agresivna in vsebujejo kemikalije, lahko vodni kamen poskušate odpraviti s sestavinami, ki jih najverjetneje že imate doma.
Ročko za prhanje najprej obrišite z gobico in vodo. Tako boste odstranili najlažje delce vodnega kamna. Nato pa si pripravite mešanico vode in alkoholnega kisa v enakem razmerju.
Nalijte mešanico v plastično vrečko, pomembno je, da ta ne pušča. Nato vanjo potopite ročko za prhanje in povežite z elastiko, da se tekočina ne polije. Previdno položite v kad ali tuš kabino in pustite od 20 do 30 minut. Če je vodnega kamna veliko, lahko pustite tudi dlje časa.
Nato snemite vrečko in odprite vročo vodo, da bo stekla skozi ročko za prhanje. Ta bo izrinila vodni kamen, ki se je omehčal in prej mašil luknjice.
Z enako mešanico lahko očistite tudi pipe v kopalnici, malce pustite in obrišite do suhega. Spet se bodo svetile.
Čistilo za odpravljanje plesni
Še najpogosteje se trdovratna plesen naseli v težko dostopne kote in robove ter med fuge ploščic. Da jo odstranite, potrebujete alkoholni kis in prašek za pranje oblačil.
Zmešajte skupaj prašek in alkoholni kis v enakem razmerju. Dobljeno pasto nanesite na vse površine, kjer se vam je pojavila plesen. Pustite delovati vsaj 10 minut, nato pa obrišite z grobo gobico in bombažno krpo. Če je plesen še prisotna, ponovite in pustite pasto delovati dlje časa.
Da se plesen ne bi ponovila, nalijte alkoholni kis v stekleničko in ga razpršite po fugah in kotih kopalnice. Vonj po kisu se bo hitro razdišal, vaša kopalnica pa bo zaščitena pred plesnijo, saj alkoholni kis lahko uniči do 80 odstotkov vrst plesni.
Sprejemanje življenja je velika modrost in moč, ki ohranja naše zdravje
V knjigi Človek v ravnotežju iz leta 1957 je pisal o rečeh, ki jih zdaj odkrivajo razni duhovnjaki. "V tem je skrita velika modrost. Človek mora sprejeti pač ravno svoje življenje, kakršno je dobil. Nič nam ne pomaga, če se pritožujemo in tarnamo in zavidamo drugim, češ da jim je laže, da imajo lepše življenje, da so bolj nadarjeni, bolj zdravi, imenitnejši, bogatejši in kar je še drugih lepih strani življenja."
Nekateri ljudje vse življenje bolehajo ob večnem če, je znal brati življenje. "Če bi bil jaz tako nadarjen kakor moj tovariš, bi tudi z veseljem študiral, tako pa nisem nič kriv, če iz mene ne bo nič. Če bi bil jaz toliko podedoval, kakor je moj sosed, bi tudi lahko gospodaril, tako pa ne morem nič za to, če sem prišel revež na svet in se bom revež poslovil od njega. Če bi imel jaz takega dobrotnika (strica), kakor ga imajo drugi, bi tudi jaz na zeleno vejo zlezel. Če bi bil jaz tako močan in tako zdrav, bi tudi imel kaj od življenja, zdaj pa vidim, da so vsi drugi srečnejši, samo jaz se vse življenje otepam z boleznimi in s težavami. Če bi ne imel take smole, bi tudi v življenju marsikaj dosegel. Če bi imel takšno srečo, kakor jo imajo drugi, bi bil danes že velik gospod. Tako in podobno se ljudje neprenehoma izgovarjajo in opravičujejo svoje slabosti, opazujejo druge, si želijo to, kar imajo drugi, svojega lastnega življenja pa ne upajo vzeti nase. Vse bi radi, samo tega ne, kar bi morali. Vse, kar je daleč od njih in nedosegljivo, bi radi imeli, samo tega, kar jim je najbližje in zato - hočeš nočeš - najlaže, to je njihovo lastno življenje, tega se otepajo in tega se izogibljejo kot največje nesreče. Če se potem čutijo res nesrečne in jim sreča ni naklonjena, so vsi drugi tega bolj krivi kot oni sami. Povsod drugje iščejo vzroke svoji nesreči in neuspehom, samo v samem sebi ne. Samo svoje lastne omahljivosti in mehkužnosti, ki jim ni dala, da bi pogumno sprejeli življenje in njegove naloge nase, nočejo uvideti, ker bi bili potem pač prisiljeni drugače živeti."
To seveda pušča posledice. "Upor proti lastnemu življenju, proti lastni dediščini je eden izmed temeljnih vzrokov, zakaj mnogi ljudje v življenju ne najdejo prave sreče. Mnogo je takih, ki neradi sprejmejo svoje telo. Kar obsedeni so nekateri, neumne misli in predsodki jih delajo nesrečne: prevelik nos imajo, predebele noge, preveliko ali pa premajhno postavo, preobilnega života so, grd glas imajo in še nešteto drugih nakaz vidijo na sebi, zato hodijo od zdravnika do zdravnika, uporabljajo vsa mogoča olepševalna sredstva, se dado operirati, masirati, noge zlomiti in zopet nanovo lepše zrasti, presaditi kožo z enega dela telesa na drugega, delajo shujševalne kure, da pri tem zbolijo in živčno propadajo." Tako si samo škodijo. "Taki ljudje se večkrat niti ne zavedajo, da teh njihovih pomanjkljivosti nihče drug sploh niti ne opazi; da pa nasprotno drugi na njih občudujejo lepoto značaja, sposobnosti duha in privlačnosti duše, ki jim napravi tudi njihove manj lepe noge in obrvi in nos in stas zelo prikupen. Ne zavedajo se, da je ob vseh malih pomanjkljivosti, ki jih ima vsakdo, na njih ena sama stvar, ki ni v redu in ki jim utegne postati usodna za vse življenje: njihov spačen značaj, ki je preveč samoljuben in nečimrn."
Sprejeti življenje, v tem je ne samo velika modrost, ampak tudi moč, ki nas ohranja zdrave in nam vliva zdravje celo v bolezni, sporoča tudi nam, več kot šestdeset let potem.
Pred pol stoletja je človek prvič stopil na Luno
To je bil dogodek, ki se je vtisnil v kolektivni spomin človeštva bolj kot skoraj vsi drugi, so pokazale različne raziskave. Milijoni ljudi so na televizijskih ekranih, tudi ti so bili za človeštvo takrat še precejšnja novost, spremljali dogodek, za katerega je večina vse do takrat menila, da sploh ni možen. Za nameček dejanje izvira iz znanosti in ne kot večina drugih usodnih dogodkov iz geopolitičnih konfliktov človeštva, pa čeprav je bil tudi polet na Luno politično motiviran, podprt in del boja dveh sistemov.
Tekma za Luno
Za ZDA je bil pristanek plovila s človeško posadko na Luni predvsem velika politična zmaga, saj je pred tem celo desetletje Sovjetska zveza dobivala boj v vesolju. Že leta 1957 je v vesolje poletel sovjetski Sputnik, leta 1959 je na Luni pristala ruska sonda Lunik 2, leta 1961 je kot prvi človek v vesolje poletel Jurij Gagarin. Izziv za ZDA je bil vse večji. V okviru hladne vojne se je vse bolj razvnela tudi tekma za vesolje. Tekmo za Luno so na koncu le dobile ZDA, astronavti so po dolgem času premagali kozmonavte. V okviru misij Apollo je za Armstrongom in Aldrinom na Luno stopilo še deset ljudi.
Evforiji pa je kmalu sledila streznitev, saj so bili projekti zelo dragi, v ZDA se je širilo nezadovoljstvo zaradi vietnamske vojne in vse glasneje se je postavljalo vprašanje, ali je prestižna tekma v vesolju vredna denarja, ki ga ZDA vlagajo v svoje vesoljske polete.
Znanstvena spoznanja, pridobljena s pristanki na Luni, so bila zanemarljiva v primerjavi s ceno, ki so jo v okviru različnih oblik hladne vojne plačevali davkoplačevalci. Obe državi sta svoje lunarne programe ukinili. Po dogovoru o odprtem vesolju lahko Luno za mirnodobne namene sicer raziskujejo vse države in vsi narodi.
Nastala v velikem trku
Nebesno telo, ki kroži okoli Zemlje, zbuja radovednost ljudi že od pradavnih časov. Njena pojava na nebu in njene stalne mene so že od nekdaj pomembno kulturno vplivale na jezik, koledar, umetnost in mitologijo. Eden najbolj opaznih vplivov Lune na Zemljo je tudi plimovanje.
Več pa o edinem Zemljinem naravnem satelitu vemo prav po zaslugi odprav programa Apollo, ki so prinesle na Zemljo več kot 380 kg lunarnih skal. Z njihovo pomočjo so lahko znanstveniki razvili podrobno geološko sliko nastanka Lune. Nastala naj bi bila pred približno 4,5 milijarde let v velikem trku, ko je nebesno telo velikosti Marsa trčilo s pradavno Zemljo, imenovano protozemlja. Trčenje, kakršna so bila v zgodnjem osončju pogosta, je v tirnico okoli protozemlje izvrglo veliko snovi, iz katere je nastala Luna, iz ostanka protozemlje pa naš današnji planet.
Premer Lune znaša 3476 km, s čimer je peti največji naravni satelit v osončju tako po premeru kot po masi. Je pa Luna največji naravni satelit osončja glede na matični planet, saj je njen premer dosegla četrtino Zemljinega, njena masa pa 1/81 Zemljine. Gravitacija na Luni je šestkrat manjša kot na Zemlji, tako tudi človek na Luni tehta šestkrat manj kot na Zemlji in ga pri vsakem koraku odnese visoko nad površje.
Povprečna oddaljenost Lune od Zemlje je 384.403 kilometre, kar je približno 30 Zemljinih ekvatorskih premerov. Odbita sončna svetloba z Luninega površja doseže Zemljo v približno 1,255 sekunde. Se pa Luna od Zemlje počasi oddaljuje, razdalja med njima se vsako leto poveča za 4 centimetre.
Luna se sočasno vrti, kar pomeni, da se zavrti okrog svoje osi v skoraj enakem času, kot obkroži Zemljo, to je približno 29,5 zemeljskega dneva. Zaradi tega je proti Zemlji obrnjena vedno ista polovica in opazovalcu na Zemlji se zdi, da se Luna sploh ne vrti. Oddaljena stran Lune se včasih napačno imenuje tudi "temna stran", kar pomeni, da je skrita in zato neznana, ne pa zato, ker ne bi bila osvetljena, saj v povprečju dobi enako količino svetlobe kot bližnja stran.
Praktično: Trik s kovancem pokaže, ali je med dopustom v vašem domu zmanjkalo elektrike
Ko se odpravimo na dopust, največkrat pustimo delovati naše skrinje in zamrzovalni del hladilnika, kjer shranjujemo meso, zelenjavo, pripravljene jedi in ostala živila. Po prihodu domov pa se včasih zgodi, da po digitalnih urah in ostalih napravah, ki potrebujejo elektriko, ugotovimo, da med našo odsotnostjo elektrike nekaj časa ni bilo.
In kako vemo, koliko časa ni bilo elektrike, ali so živila v skrinji še uporabna, so se med našo odsotnostjo popolnoma odtalila, nato pa spet zamrznila, ko se je elektrika vrnila?
Teh vprašanj ne bo več in vi boste veliko bolj mirni na dopustu, če boste zamrznili kovanec.
Kaj lahko storite?
Preden se za več dni ali tednov odpravite od doma, nalijte v plastični kozarec vodo in jo zamrznite. Ko voda v kozarčku popolnoma zamrzne, nanjo položite kovanec in postavite v skrinjo.
Ko se boste vrnili z dopusta bo jasno, ali je zmanjkalo elektrike in koliko časa je ni bilo. Če bo kovanec še vedno na vrhu kozarčka, so ostala živila med vašo odsotnostjo zamrznjena. Če bo kovanec na sredini lončka, je sicer zmanjkalo elektrike, a živila v skrinji se niso popolnoma odtalila. Če pa boste našli kovanec povsem na dnu plastičnega lončka, je odgovor jasen – živila so se odtalila in spet zamrznila in je najbrž bolje, da jih ne uporabite.
Naravna kopel za trše nohte
Dolgi in močni nohti so želja marsikatere ženske. A ti se še posebej v poletnih mesecih radi lomijo in cepijo. V vročih dnevih se namreč pogosteje kopamo v morju ali bazenu, naši nohti so dlje časa izpostavljeni vodi, kar jih še dodatno mehča.
Da bi preprečili lomljenje in cepljenje nohtov, da bodo ti ostali močni in zdravi tudi v času vašega dopusta, si lahko pripravite domači recept, s katerim jih boste utrdili.
Potrebovali boste nizko posodo, dve jušni žlici morske soli, 200 ml vode, četrt limone in nekaj kapljic oljčnega olja.
V posodo dajte sol, čez nalijte vodo in mešajte, da se sol stopi. Nato v pripravljeno mešanico za deset minut potopite nohte. Po pretečenem času nohtov ne spirajte, ampak jih zdrgnite še z rezino limone. Počakajte pet minut, nato pa sperite s toplo vodo in obrišite do suhega.
Na koncu na nohte kanite še kapljico oljčnega olja in vtrite. Ne izpirajte.
Ponavljajte vsak dan dva tedna in vaši nohti bodo lepši, trdnejši in zdravi.
Čili in zdravi. Polni življenja.
Pravzaprav nas rojstni dnevi le opozorijo, naj se več posvečamo sebi. Sebi in doživetjem, ki nas razveseljujejo in ohranjajo mlade.
Imate občutek, da komaj še dohajate?
Vitalnost se ne prepozna na obrazu, ampak po tem, kako se človek giblje in razmišlja. Z aktivnim življenjskim slogom, pravilno prehrano, »nežnejšim« odnosom do sebe in s sproščenim, pozitivnim odnosom do okolice lahko ostajamo vitalni vse življenje. Z radovednostjo in »umsko telovadbo« lahko ohranjamo v formi tudi svoj um, zato lažje ohranjamo stik z mlajšo generacijo, lažje sledimo novim tehnologijam in z manj frustracije doživljamo spremembe. Ja, res je - stari smo toliko, kolikor se počutimo. In kolikor vlagamo vase.
Svojevrsten oddih, ki razkriva, kako ostati mladosten in fit.
Medicina življenjskega sloga se danes osredotoča na staranje brez bolezni in na samostojno in polno življenje tudi v visoki starosti. S t.i. healthy-ageingom se ukvarjajo znanstveniki različnih vej znanosti.
V Termah Šmarješke Toplice so letos predstavili nov program, ki je namenjen gostom v zrelih letih. Poimenovali so ga Za zdrava zrela leta. Več o programu izveste TUKAJ.
Ponuja oddih in tretmaje za sprostitev, hkrati pa ob pomoči strokovnjakov veliko izveste o delovanju vašega telesa in kaj je potrebno spremeniti, da boste ohranili mladostnost in zdravje.
Tisti, ki se morda že soočajo z zdravstvenimi težavami, lahko opravijo tudi preglede pri specialistu (kardiologu in fiziatru) in laboratorijske preiskave, poleg klasičnih tudi take, ki pokažejo nivo stresnega in spalnega hormona v telesu ali morebitne prehranske intolerance.
Darja: »Nekaj srebra v laseh in kakšna guba preveč - pa kaj? Še nikoli se nisem počutila bolje! Življenje je prelepo, da bi se umikala v zapeček. Pravzaprav se šele prav začne, ko otroci odrastejo. Sedaj se brez slabe vesti lahko posvetim sebi in temu, kar me veseli in drži v dobri formi.»
T: 08 20 50 300
Regeneracija v spokojni naravi ob pomoči naravnih zdravilnih faktorjev.
Z leti je prav, da se naše vsakodnevne obveznosti zmanjšajo, več časa pa je treba nameniti za to, da poskrbimo zase - za svoje telo, za bistre misli, za vse, kar nas osrečuje in pomlajuje.
Dobro je, da se večkrat vsaj za nekaj dni odmaknemo od vsakdanjega okolja in si vzamemo čas za regeneracijo. Terme Šmarješke Toplice, ki jih obkroža čudovita narava, so dobra izbira, saj poleg sproščajočega zelenega okolja nudijo tudi izvrstno zdravo prehrano, čiste in mirne termalne bazene, veliko možnosti za hojo ali kolesarjenje ter nege in masaže z naravnimi učinkovinami.
