Sepsa: Okužba, zaradi katere polovica bolnikov umre

Jana Juvan, 22.10.2018
Andrej Petelinšek

Vse večja težava starajoče se družbe v sodobnem zdravstvu je sepsa. Okužba, zaradi katere polovica bolnikov umre. Poleg novorojenčkov so najbolj izpostavljeni možnosti, da zbolijo zaradi sepse, starejši ljudje. Posebno tisti, ki imajo hkrati tudi kakšno kronično bolezen.

»Upokojenci imajo večje tveganje za težko potekajoče okužbe. Najtežji način, kako poteka okužba, pa je sepsa, ko ob okužbi pride še do prizadetosti različnih organov. Če ima bolnik recimo pljučnico, je to še nekako obvladljiva stvar, dokler gre le za prizadetost pljuč. Še vedno lahko umre, a je ta možnost bistveno manjša, kot če hkrati zaradi učinkov okužbe pride še do odpovedi drugih organov - srca, ožilja, jeter, ledvic ... In to je sepsa,« razloži dr. Andrej Markota, koordinator za internistično nujno pomoč v UKC Maribor.

Cepljenje in zdrav način življenja lahko preprečita okužbe.

Ne gre torej nujno za širjenje okužbe. Razširitev okužbe bi namreč pomenila, da se gnoj, ki ob okužbi nastane, razširi še na sosednje organe. Pri sepsi pa se telo na okužbo v enem organu odzove z odpovedjo tudi drugih organov, še razloži Markota.

image
Andrej Petelinšek Veliko okužb s sepso je v bolnišničnem okolju.

Znaki za rdečo luč

Sepsa povzroča zdravnikom velike preglavice, saj jo je izjemno težko prepoznavati in preprečevati. »Za razliko od srčne kapi, kjer se zgodba večinoma začne z bolečino v prsih, so pri sepsi neko splošno slabo počutje, slabše stanje zavesti, zaspanost, bolečina v tistem delu telesa, kjer nastane okužba ... Znaki odpovedi organov se lahko kažejo tudi kot iztirjena osnovna bolezen. Če ima nekdo srčno popuščanje, pride tudi do poslabšanja srčnega popuščanja,« pove Markota in doda, da zdravniki nimajo nekih dobrih diagnostičnih kriterijev, po katerih bi sepso lahko prepoznavali.

Na 1000 prebivalcev je en primer sepse, s starajočo se populacijo je bo še več.

Zato vidijo zdravniki velik izziv v tem, kako urediti sistem, da se na sepso odzove enako učinkovito kot denimo na srčno kap. »Tam vemo, kako poteka zdravljenje - od tega, kdo pelje bolnika na določeno preiskavo, kdaj mora biti preiskava opravljena, na kateri oddelek gre pacient ... Pri sepsi pa imamo zato, ker gre za raznoliko populacijo - odvisno, kateri organ je prizadet -, teh možnih poti in logističnih rešitev veliko.«

Če je prepoznavanje sepse za stroko izziv, je za laike seveda še večji. Znaki okužbe, pri katerih mora »utripati rdeča luč«, kot pove Markota, so recimo »znižan krvni tlak, zožano stanje zavesti in pospešeno dihanje«. A to so znaki, »ki jih ima ta trenutek gotovo ogromno ljudi«, ni pa nujno, da je z njimi karkoli narobe.

Vsako leto več okužb

Zaradi dejstva, da sepsa najpogosteje prizadene starejše in kronične bolnike ter imunsko šibkejše, je tudi umrljivost visoka. »Pri težko potekajoči sepsi pričakujemo približno 50-odstotno umrljivost. Tudi tisti, ki preživijo, pa niso v najboljšem stanju. Imajo številne posledice, ki pomembno vplivajo na njihovo kvaliteto življenja,« pove Markota.

Sepse je hkrati vsako leto več. Kot pove dr. Milica Lukić, infektologinja iz UKC Ljubljana, je njena pojavnost v Sloveniji podobna kot v razvitem svetu - 100 na 100 tisoč prebivalcev. »Z naraščanjem starosti prebivalstva ter povečanjem števila kroničnih bolezni in stanj, ki oslabijo imunski odziv, je možno pričakovati porast incidence,« ob tem pove Lukićeva. Populacija se torej stara, vedno več ljudi pa je bolj agresivno zdravljenih, doda Markota.

image
Igor Napast Andrej Markota: »Če je izziv prepoznavanje sepse za stroko, je za laike seveda še večji.«

Ključno dobro vodenje kronične bolezni

Osnova za to, da ne pride do določenih okužb, je cepljenje. Preventiva pa je tudi zdrav način življenja, s katerim se poveča odpornost telesa. Za starostnike, ki imajo pogosto kronične bolezni, je preventiva pred sepso tudi to, da se te kronične bolezni dobro vodi, poudari Lukićeva. Pri tem izpostavi sladkorne bolnike. »Takoj, ko kronična bolezen napreduje, se poveča možnost pojava sepse,« opozori sogovornica.

Pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni

Prav za starostnike pa je še posebno pomembno zgodnje prepoznavanje sepse, saj običajno ne razvijajo »tako burne klinične slike kot mladostnik, sepsa lahko poteka zelo prikrito in se odkrije zelo pozno, tudi prepozno«. Znaki sepse se, kot rečeno, lahko kažejo kot znaki kronične bolezni, ki jo ima starostnik. »Druga stvar pa je, da je imunski sistem starostnikov oslabljen, njihove reakcije so manj burne - ob okužbi imajo recimo nižjo temperaturo kot neki mlad človek,« še razloži.

Ni torej enoznačnega odgovora na to, kaj je sepsa in kako se je ubraniti. »Sepsa ima več obrazov. Ne poteka pri vseh enako in ne poteka pri vseh enako hitro in enako burno. To je zelo odvisno od mikroorganizma, ki jo povzroča, od njegove agresivnosti in sposobnosti telesa, da se bori z okužbo,« sklene Lukićeva. Seps je sicer toliko, kot je različnih povzročiteljev - bakterij in gliv, ki napadajo človeka. Teh pa je na stotine.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku