Svetovalnica: Želim si, da bi lahko odpustila, a ne morem

Petra Cvek, uni. dipl. andragoginja in spec. psihoterapije, 13.11.2019
Profimedia

"Vztrajanje v jezi je kot prijemanje vročega premoga z namenom, da ga vržete v nekoga. Vi ste tisti, ki se opečete," je rekel Buda. In zdi se, da se vedno bolj zavedamo, da z vztrajanjem v jezi in zameri škodujemo le sebi. A kako to, da je potem včasih tako težko odpustiti?

Kadarkoli pogovor nanese na odpuščanje oziroma na to, da nekdo ne more odpustiti, se vprašam, kako ta oseba razume odpuščanje.

Je odpuščanje dejanje močnih ali šibkih ljudi?

Je to priznanje, da je oseba ravnala prav, ko je storila, kar je storila?

Ali verjamemo, da s tem, ko nekomu odpustimo, naredimo uslugo sebi ali pa morda njemu?

Ali verjamemo, da je vztrajanje v zameri način, da drugemu pokažemo svojo prizadetost? Da je to način, s katerim bomo dosegli, da se nam opraviči?

Prav v odgovorih na ta vprašanja, se pogosto skriva razlog, da nočemo odpustiti. Dejstvo je, da vedno, ko odpuščanje razumemo kot dejanje šibkih ljudi; kot priznanje, da je oseba ravnala prav, ali kot uslugo, ki jo naredimo osebi, ki jo doživljamo kot vir svoje prizadetosti in jeze, ljudem ne bomo želeli odpustiti. Enako velja kadar verjamemo, da je zamera način, da drugemu pokažemo svojo prizadetost in dosežemo opravičilo.

image
Profimedia Odpuščanje ni odraz naše šibkosti ali priznanje, da so ravnali prav tisti, ki so nas prizadeli. Z odpuščanjem drugemu osvobodimo sebe.

Kaj je odpuščanje?

Če se torej prepoznamo v naslovnem stavku, je najprej smiselno preveriti, kaj o odpuščanju sploh verjamemo. Pojdimo v tih in miren prostor, na list papirja zapišimo stavek "Odpuščanje je …", nato pa naslednjih deset ali več minut namenimo temu, da stavek dopolnjujemo z vsem, kar se nam ob prebiranju stavka porodi v mislih. Tako bomo spoznali svojo definicijo besede odpuščanje in tudi razlog za naše vztrajanje v zameri.

Presodimo, katere so tiste definicije, s katerimi si onemogočamo, da bi odpustili in si dovolimo nekoliko podvomiti vanje. So res popolnoma resnične? So res naše ali pa smo jih morda prevzeli od drugih? Kaj bi se zgodilo, če bi te definicije opustili? S takšnimi vprašanji si bomo postopno pomagali do spoznanja, da je odpuščanje darilo, ki ga podarimo sebi, kot pravi eden najvplivnejših motivatorjev sodobnega časa Tony Robbins, in si bili to darilo tudi pripravljeni podariti. Šele takrat bomo namreč pripravljeni na proces odpuščanja.

image
Profimedia Odpuščanje je darilo, ki ga podarimo sebi.

Z namišljenim pogovorom do odpuščanja

Pomislimo na osebo, ki ji želimo odpustiti. Če želimo, lahko v misli prikličemo tudi konkretno situacijo s to osebo in si dovolimo občutiti to, kar ob misli na samo situacijo občutimo, ne glede na to, ali je to jeza, razočaranje, žalost ali kaj drugega. Predstavljamo si, da ta oseba sedi na stolu nasproti nas in da ji lahko povemo vse, kar nam leži na duši. Lahko ji povemo vse tisto, kar čutimo, vse tisto, kar si mogoče že dolgo želimo povedati, pa do zdaj še nismo imeli priložnosti. Ko zaključimo, dajmo priložnost osebi, da nam odgovori. Kaj bi nam rekla? In kaj bi ji kot odgovor rekli mi?

S takšnim pogovorom lahko nadaljujemo tako dolgo, kot čutimo, da to potrebujemo. In če prepoznamo, da lahko, povejmo osebi, da ji odpuščamo. Za konec se ji zahvalimo, ker nam je prisluhnila, zahvalimo pa se tudi sebi, ker smo si zmogli podariti najlepše darilo – darilo odpuščanja.

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku