Tereza Poljanič je hrano začela raziskovati zaradi bolezni mame 

Katja Štingl, 23.3.2019
Dan Ax

 Svoje ideje, recepte in nasvete deli z vami na delavnicah, v knjigah in na blogu Teresamisu.

Navdušena ustvarjalka, ki kuha hrano za dušo in telo, se je izobraževala v ZDA pri veganskemu chefu Matthewu Kenneyu. Pot jo je zanesla na Novo Zelandijo, kamor se je pred tremi leti preselila s fantom. Tudi od tam nas navdušuje s svojo kreativno energijo in nas spremlja na okusnem gastronomskem popotovanju.

“Kuharske knjige, razmetane po tleh, popackane s pirino moko, porisani listi, ki dišijo po kokosovem olju, iz računalnika glasno žvižga gangsterska glasba, tri mokre krpe na tleh in dve na pultu dobivajo skrb vzbujajoč vonj, prstni odtisi po vseh možnih ročkah …” Takšen je njen razburkani kreativni proces ustvarjanja različnih zdravih receptov. “Neurejena kuhinja je vesela in živa kuhinja!” vedno poudarja simpatična Tereza, ki je začela raziskovati hrano zaradi bolezni mame. “V družini smo imeli težko obdobje. Mami je zbolela za rakom na dojki in sprememba prehrane je bila nujno potrebna. Kuhinja je postala moj raziskovalni prostor, popolnoma me je prevzela, saj sem spoznala, kakšne neomejene možnosti mi ponuja. Začela sem se poglabljati v pomen zdrave prehrane in s tem se je v meni zbudila strast, ki mi še danes pomeni izziv,” pravi hči plesne strokovnjakinje in voditeljice Barbre Drnač. Rada se posveča tudi starim slovenskim receptom, vendar na svoj, malce bolj zdrav način.

Vračajo se stari običaji

“Ljudje imajo pogosto predsodke, da je zdrava kuhinja komplicirana, da je težko spremeniti navade, a v resnici je to zelo preprosto. Veliko naredimo že, če belo moko zamenjamo recimo s pirino, beli sladkor s kokosovim in da kupujemo sezonsko in lokalno,” pripoveduje. Opaža, da tudi k nam počasi že prihajajo svetovni trendi. “Zanimivo je, da gre za postopke in kulinariko, ki so bili močno prisotni v slovenskem prostoru, to vse so počele že naše babice, pa je šlo malo v pozabo, sedaj pa se spet vrača. Iz domov se seli v prodajo, to je drugače, vsaj v tujini, pri nas se bo to dogajalo počasi. Govorim o fermentaciji, kombuči, vodnem in mlečnem kefirju, kislem kruhu z drožmi, takih stvareh. Na Novi Zelandiji imamo recimo deset vrst vodnih kefirjev,” pojasni Tereza, ki je na Novi Zelandiji najprej obiskovala očeta, ki tam živi že dvajset let, sedaj pa ima tudi sama državljanstvo. “Konec leta sem v Sloveniji organizirala dobrodelno delavnico fermentiranja, z gostom, alpinistom Vikijem Grošljem, saj smo vsa sredstva namenili prebivalcem Nepala po katastrofalnem potresu. Nahranili smo telesa z dobrimi bakterijami, ob tem pa naredili še dobro delo. Rada združujem svoje delo z dobrodelno noto.”

V tretji sezoni raziskovala Slovenijo

Tereza pa je tudi to sezono s svojo ekipo že tretjič zakuhala oddajo Zdravo, Tereza!, ki se je na Pop TV končala ravno ob koncu minulega leta, ob tem pa je še izšla njena knjiga z recepti iz oddaje. V njej se skrivajo ideje za zdrave zajtrke, nad katerimi bodo navdušeni tudi najmlajši in šolarji, družila se je s čebelarji, ki pridelujejo ekološki med, in nam postregla z zanimivimi sladkimi recepti z medom, spoznavala stare običaje mletja moke z mlinarji … Kaže, da jo je radovedni duh popeljal po celi Sloveniji.

“Tako je. Obiskali smo kar nekaj skritih kotičkov, kjer pridelujejo ekološko hrano, in moram priznati, da sem spet na novo zaljubila v našo deželo. Nisem si mislila, da premoremo toliko superživil, ki jih imamo praktično pred nosom, poleg tega pa sem zelo vesela, da Slovenijo bogati toliko čudovitih ljudi, ki podpirajo biodinamično proizvodnjo. Hvaležna sem, da sem pridobila ogromno novega znanja.”

Članek je bil objavljen v reviji OBRAZI.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku