Težka upokojenska

Damijan Toplak, 13.11.2019

Upokojenci ustanavljajo sindikate. Upokojenci za svoje pravice stavkajo na cesti. Upokojenci pišejo protestna pisma vrhu slovenske politike. In vse to se dogaja v gospodarsko dobrih časih!

Povprečna starostna pokojnina je kljub rasti v zadnjih letih le okrog 650 evrov neto, in skoraj dve tretjini od okrog 620 tisoč slovenskih upokojencev prejemata nižje zneske. Le predstavljamo si lahko, kako je preživeti s takšno pokojnino. Še posebej, če ostane upokojeni vdovec, ali kar je še pogosteje, zaradi višje pričakovane življenjske dobe žensk, vdova. Živeti v mestu ob vseh rednih stroških življenja in ob vseh mesečnih položnicah postaja že prava umetnost. In ko takšne umetnike vprašaš, kako jim uspe, ti največkrat odgovorijo, da se na takšno revno življenje preprosto privadijo.

Zdaj se upokojencem resda obeta brezplačni avtobusni prevoz, a žal ne mestni, ki ga največkrat potrebujejo in uporabljajo, temveč medkrajevni, ki pa mnogokje v Sloveniji v pravem pomenu rednih avtobusnih linij sploh ne obstaja več. Zato bi lahko hudomušno, v slogu našega premierja - komika, dejali, da naj pač upokojenci ne bivajo doma in naj ne jedo, temveč naj se 24 ur dnevno in 7 dni v tednu preprosto prevažajo z avtobusi po Sloveniji ter spoznavajo lepote naše domovine. No, če jim zdravje to dopušča, v nasprotnem primeru pa lahko ta njihov "načrt" gre hitro po zlu, ko pa so različni zdravstveni pripomočki vse bolj samoplačniški, posledično zanje dražji in cenovno vse manj dosegljivi.

Ko so starejši še mlajši oziroma sveži upokojenci, pa se precej neradi vključujejo v različna upokojenska društva, misleč, da so še premladi, potem pa vse društveno dogajanje sloni na ostarelih članih, ki pa ob visoki starosti, tudi 80 let in več, ne zmorejo obiskovati več vseh sekcij društva in potem nekatere sekcije zamrejo, nekatere se sploh ne vzpostavijo, zlasti v manjših krajih. So pa takšna druženja izjemno koristna tako z vidika telesne aktivnosti, kakor zato, da se preženeta samota in osamljenost, pa še družbeno koristne so lahko takšne aktivnosti, če se spomnimo zgolj projekta Starejši za starejše.

Je torej prav, da se starejši borijo za svoje finančne in druge pravice? Gotovo, saj je družba orientirana tako, da se mora vsak boriti zase in za svoje pravice. Resda so upokojenci pomembno volilno telo, skoraj 40 odstotkov vseh volilnih glasov štejejo, a mnogi od upokojenih ugotavljajo, da se jih politiki radi spomnijo zgolj pred volitvami, ko računajo na njihove glasove. Po drugi strani pa velikokrat drži tudi ugotovitev ekonomista Rasta Ovina, da precej upokojencev živi v predimenzioniranih stanovanjih, ter bi lahko del nepremičnin(e) tudi prodali, se preselili v manjšo hišo ali stanovanje ali pa del nepremičninskega premoženja oddajali. V vsakem primeru pa je najslabše, če zgolj jadikujejo in čakajo, da jim bo kdo pomagal, ker se po vsej verjetnosti to samo od sebe ne bo zgodilo.

Se bo pa treba v slovenski družbi končno zavedati, da so lahko starejši predvsem pomembni nosilec in ne breme te družbe. Ne nazadnje je vse več delovnih mest vezanih nanje, zato je starejša populacija lahko priložnost in ne težava slovenske družbe. A s 650 evri povprečne pokojnine bo to zelo težko, in tudi nezasluženo je to do vseh tistih, ki so pošteno in pridno delali 40 let in več.

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku