Upokojeni psihiater: Ne znamo več čustvovati, predvsem pa ne znamo imeti radi sebe

Tomaž Ajd, 28.6.2019
Sašo Bizjak

Priznani psihiater Janko Predan iz Slovenske Bistrice, ki tudi v pokoju občasno še dela kot zdravnik, govori o sodobnih boleznih, odvisnostih. Politika ga ne zanima več, pravi, zato pa bo za zmeraj ostal zvest načelom Rdečega križa, humanosti. Do nekaterih humanitarnih organizacij pa je tudi kritičen.

Dr. Janko Predan je kar 51 let, posvetil aktivnemu delu v Rdečem križu Slovenije in v Območnem združenju v Slovenski Bistrici, kjer je bil predsednik 40 let, nekaj let tudi krovne organizacije. "S celim svojim bistvom sem 'rdečekrižar', to ostajam tudi po poteku funkcije. Delam in vem, kaj je Rdeči križ, kakšno je njegovo poslanstvo, do konca bom ostal zvest načelom in pravi humanosti, ki jo pri nekaterih drugih humanitarnih organizacijah pogrešam," poudarja.

image
Sašo Bizjak

Krvodajalstvo višek solidarnosti

Zadovoljen je, da članstvo v območnem odboru RK, kljub nekaterim madežem v delovanju Rdečega križa Slovenije, ne upada, kar je še pomembneje, opazna je pripadnost članov in članic. Posebej so ponosni na krvodajalstvo, letno beležijo 7- do 10-odstotni porast, kar je izjema med območnimi združenji v Sloveniji. "V velikih mestih krvodajalstvo bistveno upada, pri nas se povečuje predvsem med mladimi. Tudi sodelovanje s transfuzijsko službo UKC Maribor je odlično. Krvodajalske akcije po naših krajevnih organizacijah so vedno polne, tudi v Slovenski Bistrici je odlična udeležba. Ljudje v Bistrici, Oplotnici, Poljčanah in Makolah so prepoznali, da dati sebe, pomeni rešiti nekomu življenje, po drugi strani pa rešiti tudi sebe, če bi potrebovali kri. To je višek solidarnosti, ki jo imamo - in jo tudi zelo cenimo. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem prostovoljnim krvodajalkam in krvodajalcem za njihovo humanitarno vedenje," z veseljem pove Predan, ki se je Rdečemu križu pridružil leta 1968, ko je kot mladi zdravnik delal v splošni ambulanti v Oplotnici, v vrste upravnega odbora ga je povabila Marjana Žurman, takratna sekretarka območnega združenja.

Umetnost mu daje energijo
Janko Predan je tudi velik ljubitelj umetnosti, za lepo je v svojem življenju vedno imel čas. Redno obiskuje operne predstave v mariborskem gledališču, z ženo imata oba koncertna abonmaja. "Včasih grem tudi v ljubljansko opero. Znam uživati v lepoti, obiskujem tudi razstave, občasno si ogledam tudi kakšno predstavo zunaj domovine. Umetnost me ob včasih kar težkem delu sprosti in mi vrne energijo, da sem takšen, kakor od mene pričakujejo, oziroma takšen, kot jaz pričakujem, da moram biti," pojasni. Enkrat na teden tudi telovadi. Sedem jih je v skupini, ki se razgibavajo pod vodstvom mladega fizioterapevta, ki ima posluh za starejše. Potem pa gredo še na jezično telovadbo, ki je, kot pravi Janko Predan, tudi veliko vredna. Ob kavi klepetajo, se razgovorijo in resnično uživajo.

Do današnje vloge in do humanitarnih organizacij je tudi kritičen: "Veliko je kvazi humanitarnih organizacij, ki zaradi slabega delovanja in predvsem zaradi slabega izplena mečejo slabo luč na ostale. Zaradi velikega števila je za 'stare' humanitarne organizacije zmeraj manj denarja, zato potrebujemo nove oblike delovanja." Pri tem pa izpostavi dobro sodelovanje z organizacijo Karitas: "Pogosto me vprašajo tudi, ali je Karitas konkurenca Rdečemu križu. Nikoli in nikdar. Dobro sodelujemo, ravno zato, ker imamo jasno zastavljene cilje in jasno zastavljene poti k tem ciljem."

Nevarni pametni telefoni

Janko Predan je na sploh človek širokega obzorja, v celoti predan sočloveku. Kot zdravnik je strokovnjak na področju zdravljenja alkoholnih bolezni in drugih odvisnosti. Čeprav je že deset let v pokoju, še občasno dela v Slovenski Bistrici, Mariboru in Murski Soboti. Pravi, da je pravih duševnih bolezni vse manj, v ospredje prihajajo socialna stanja, ki se kažejo kot motnja. "Psihiatri vse bolj delamo kot socialni delavci, kar pa ni naša naloga. Po drugi strani naraščajo odvisnosti od modernih drog. Predvsem pa narašča odvisnost od 'tehnikalij', modernih tehničnih sredstev, zaradi katerih ljudje več ne prepoznajo drug drugega, ampak se pogovarjajo in komunicirajo s tehniko. Velikokrat so me vprašali, kaj je boljše - biti alkoholik ali odvisen od pametnih telefonov. Oboje je bolezen, odvisnost, vendar pa alkoholiki pogosto preživijo svoj čas ob šanku, se pogovarjajo, razvije se čustvovanje, takšno in drugačno. Pri tehnoloških odvisnostih pa čustvenega odziva nikoli ni, to je zame izjemno slabo. Ne znamo več čustvovati, predvsem pa ne znamo imeti radi sebe," pojasnjuje psihiater.

image
Sašo Bizjak

Ob tem poudarja, da je treba otrokom omejiti uporabo pametnih telefonov ter pri tem vztrajati. Zanimivo je tudi njegovo razmišljanje o hitrem tempu življenja: "Ne priznavam stresa in mobinga. Oboje je prisotno že od nekdaj. Zdaj smo to na nek način modernizirali, preveč je tega v medijih. Stres lahko človeka samo zmojstri, seveda če ga ne damo pod preprogo in se znamo z njim boriti ter ga tudi premagati. To je bistvo, to človek zmore." Podobno meni o izgorelosti: "Če se nekdo hvali, da dela 18 ur, potem je nekaj z njim narobe. Potem jemlje gotovo kakšno drogo, ker 18 ur ne moreš delat. Ko se japiji hvalijo, koliko delajo, mi gredo lasje pokonci. Vprašaš se, kaj bo s takim človekom čez deset let, če ne že prej."

image
Zdenko Kodrič Prejel je tudi listino občine Slovenska Bistrica, ki mu jo je leta 2008 predala takratna županja Irena Majcen.

Kdaj pa vendarle mora v nas zazvoniti alarm, kdaj moramo k zdravniku? "Ko začutimo v sebi tesnobo, strah ali depresijo. Zelo ogroženi smo moški, svojo depresijo, ki se kaže tudi v simptomu agresije, zelo radi potolažimo z alkoholom. Alkohol je sicer trenutno odlično antidepresivno sredstvo, ima pa izjemno hude stranske učinke, zato je treba biti zelo pozoren. Ko začutimo, da ne funkcioniramo na običajen način, nas ne sme biti sram iti k zdravniku. Žal v Bistrici po tolikih letih še vedno velja, če greš k Predanu, si alkoholik ali nor. To je zgrešeno. Bistveno je, da se moraš imeti rad, se prepoznati in si poiskati vlogo v okolju, v katerem živiš," odgovarja.

Novo vodstvo Rdečega križa
Po 40 letih vodenja se je Janko Predan z Marijo Bračič, dolgoletno sekretarko, poslovil od vodenja Območnega združenja Rdečega križa Slovenska Bistrica. O Bračičevi, ki je sekretarsko delo opravljala 24 let, govori s pohvalami: "Več kot odlično sva sodelovala. Nisva potrebovala veliko pogovorov, prepoznala sva, kdo kaj misli in kaj je treba v danem trenutku, v dani situaciji narediti. Predvsem pa je imela izjemne sposobnosti povezovanja, krajevnim organizacijam je dala pozicijo, ki jo v območnem združenju kot nosilke dela v Rdečem križu tudi morajo imeti. To ji je izjemno uspelo, to je dragocen prispevek delovanja organizacije v naših štirih občinah."
Novi predsednik območnega združenja je zdaj Jožef Trglec, sekretarka pa Petra Hojnik. Predanu pa so podelili naziv častni član, dve leti ima tudi že naziv častni član Rdečega križa Slovenije.

Od politike se je poslovil

Leta 1992 je bil Predan izvoljen v prvi državni zbor v samostojni Sloveniji. Odločno pove, da ga politika zdaj ne mika: "Ne več. Včasih se spomnim svojega mandata, ko smo orali ledino in ko smo se poslanci različnih strank med seboj dokaj spoštovali. Danes pa me razjezi, ko vidim toliko sovražnega govora v državnem zboru. Potem ni čudno, da je tega toliko tudi med ljudmi. Zato sem se 'odčaral' od politike." Zaključi pa z zanimivo mislijo: "Politika je zanimiva gospodična. Ni poštena, pa se ima za pošteno, jemlje, kolikor in kdaj hoče, in malo vrača. Je v odvisnostni službi vodilne strankarske nomenklature in kapitala, zato ima roke obrnjene k sebi. Zelo rada se ima, zna nagraditi, a tudi nasilno zavreči."

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku