V poletni sezoni prejmejo tudi več kot 50 klicev na dan. Kako sploh vreme vpliva na počutje ljudi?

Asja Lednik, 23.8.2019
Žiga Živulovič Jr.

"Človeštvo je urbaniziralo tudi območja, ki so se jim naši predniki izogibali, ker so bila bolj izpostavljena izrednim vremenskim dogodkom, zato se ne smemo čuditi, da je škode ob izrednih vremenskih dogodkih vedno več."

"Vreme pa imamo v teh dneh, a ne," je običajno poved, ki prekine mučno tišino v pogovoru z bežnim znancem. Vreme je ena tistih tem, ki zanima vse. Tema, o kateri se - hote ali nehote - pogovarjamo vsakodnevno. A kot kaže, nismo sodobni ljudje v zanimanju za vreme in vremenske pojave nobena izjema. O njem so se pogovarjali že davno. "Ljudje so vreme opazovali in se zanj zanimali že davno v preteklosti, saj so bili od vremena življenjsko odvisni. Že v antiki zasledimo zapise o vplivu vremena in podnebja na življenjski slog ljudi in na zdravje. Še posebej izrazito je bilo to pri kmetovalcih. Opazovali so vreme, dobro so poznali lokalne vremenske znake, po katerih so prilagajali dneve dejavnosti. Poznati so morali podnebne značilnosti posameznih letnih časov, da so izbirali primerne vrste pridelkov in vedeli, kdaj opraviti katero opravilo na polju. Znanje so v ustnem in kasneje tudi pisnem izročilu ohranjali iz roda v rod. O zanimanju za vreme priča tudi množica rekov in pregovorov, ki so vezani na vreme," pove mag. Tanja Cegnar iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Zdi se, da se je zanimanje za vreme v sodobnem času še povečalo. "Sodobna družba je vse bolj optimizirana in vsak večji vremenski odklon lahko zmoti dnevno rutino," odgovarja Cegnarjeva. Sodobna družba ima tudi vse več imetja in infrastrukture, ki je ranljiva za intenzivne vremenske dogodke. Zato nam povzroča škodo. "Večino časa preživimo v zaprtih prostorih in večinoma ne znamo več opazovati vremena, zato potrebujemo vremenske informacije in napovedi, ki nam pomagajo načrtovati naše dejavnosti. Postali smo mobilnejši in potrebujemo podatke o vremenu na naši destinaciji."

Vreme zanima kmete, podjetnike, gradbenike, vrtnarje ...

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje imajo ljudje že več kot dvajset let vsak dan med 7. in 16. uro na voljo telefonsko številko, na kateri jim dežurni meteorolog odgovarja na vprašanja o vremenu. In klicev v dvajsetih letih še ni zmanjkalo. "Največ klicev nanjo prihaja v poletni sezoni predvsem s strani kmetovalcev, ki jih zanima, ali bo vreme v prihodnjih dneh primerno za spravilo sena in otave in ali bodo vetrovne in padavinske razmere primerne za škropljenja vinogradov in sadovnjakov," pa pripoveduje Brane Gregorčič iz Agencije Republike Slovenije za okolje. A kmetovalci še zdaleč niso edini, ki izkažejo zanimanje za vreme. Kličejo tudi podjetniki, ki urejajo okolico, gradbeniki, lastniki vrtnarij, pa tudi občani, predvsem kadar se odpravljajo na dopust - bodisi v Sloveniji, ob Jadranu ali v Alpe, včasih pa tudi na bolj eksotične destinacije. 

image
Saso Bizjak

Jasno, povpraševanje po vremenu je značilno tudi za zimo. "Takrat je predvsem povezano z načrtovanjem aktivnosti na snegu," dodaja Gregorčič. "V poletni sezoni prejmemo tudi več kot 50 klicev na dan, v zimskem času od 10 do 20. Število je seveda odvisno od tipa vremena, ki ga pričakujemo. Kadar je to nestanovitno in hitro spremenljivo, je klicev več kot sicer. Pogosto se ljudje najprej sami informirajo o pričakovanem vremenu s pomočjo svetovnega spleta, posebej kadar se napovedi iz različnih virov med seboj razlikujejo pa povprašajo še nas za strokovno mnenje."  Ker je dežurni meterolog v izmeni en sam, zaradi zasedenosti z vrsto drugih opravil, med katerimi so priprava tekstov in grafike, snemanje zvokovnih datotek, javljanj v programe radijskih postaj in drugih opravil, številka žal ni vedno dosegljiva, zato je, tako svetuje Brane Gregorčič, potrebno ponovno poskusiti čez pol ure.

Zaradi vremena ne zbolimo, vreme je lahko sprožitelj bolezenskih težav

Vreme nas torej zanima, o tem ni dvoma. Ali drži tudi, da vpliva na naše počutje? Mag. Tanja Cegnar pritrjuje. Vreme vpliva na počutje in zdravje ljudi. "Na vpliv okolja, katerega sestavni del je tudi vreme, se ljudje neprestano prilagajamo. Ta proces se nenehno dogaja in poteka samodejno, tako se ga večinoma niti ne zavedamo. S težavami ob prilagajanju se srečujemo, ko so odkloni od običajnih vremenskih razmer veliki ali pa so spremembe velike, torej zahtevajo večjo prilagoditveno odzivnost. S težavami se srečujemo tudi takrat, ko je telo zaradi različnih vplivov že tako oslabljeno ali preobremenjeno, da se težje prilagaja. Tako imajo težave najpogosteje kronični bolniki, ljudje v fazi okrevanja, pa tudi ljudje v zgodnji življenjski dobi in starostniki, ko je sposobnost telesa za prilagajanje še ni razvita oziroma je že oslabljena."

image
Žiga Živulovič Jr.

Kako se to kaže? "Pri kroničnih bolnikih zasledimo okrepitev bolezenskih znakov. Vsi poznamo koga, ki trdi, da na osnovi svojih zdravstvenih težav lahko napove, da se bo vreme spremenilo. V splošnem velja, da ne zbolimo zaradi vremena, vreme je lahko sprožitelj bolezenskih težav ali pa okrepi že obstoječe težave, ki se jim morda niti ne zavedamo. Značilne so bolečine na mestih že zaceljenih poškodb in fantomske bolečine (občutek bolečine na delu telesa, ki ga nimamo več). Pogoste so težave z zbranostjo, motnje spanja, ob določenih vremenskih razmerah so pogostejši glavoboli in migrene, hitreje se utrudimo, alkohol in druge psihoaktivne snovi imajo ob določenih vremenskih razmerah nekoliko večji učinek. Pogost je tudi vpliv na razpoloženje, ki se lahko kaže kot nerazpoloženost, razdražljivost, potrtost. Ljudje se odzivamo različno, odvisno od tega, kje so naše šibke točke in najmanjša odpornost," pripoveduje Cegnarjeva.

Ne smemo se čuditi, da je škode ob izrednih vremenskih dogodkih vedno več

Pogovor med laiki pogosto nanese na temo, da je vreme iz leta v leto hujše, starejše generacije pripovedujejo, da se neurij, kakršnim smo priča danes, ne spominjajo. Mag. Tanja Cegnar pove, da je v vse toplejšem ozračju med vremenskimi dogodki tudi vse več takih, ki ogrožajo imetje, infrastrukturo, tudi zdravje in celo življenja. "Ker je vse več urbaniziranega okolja, skokovito naraščajo tudi škode, ki jo povzroči posamezne intenziven vremenski dogodek. Človeštvo je urbaniziralo tudi območja, ki so se jim naši predniki izogibali, ker so bila bolj izpostavljena izrednim vremenskim dogodkom, zato se ne smemo čuditi, da je škode ob izrednih vremenskih dogodkih vedno več."

Vremenska napoved
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, nastale bodo posamezne plohe in nevihte. Več sonca bo na Primorskem, kjer bo pihala šibka burja. Ponekod v notranjosti bo pihal veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 26, na Primorskem do 31 °C.
Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo plohe in nevihte. Na Primorskem bo delno jasno, pihala bo šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, ob morju okoli 22, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem do 31 °C.
V nedeljo in ponedeljek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo še krajevne plohe in nevihte. Na Primorskem bo še pihala šibka burja.

Spremembe vremena lahko pričakujemo tudi v prihodnjih letih, pove sogovornica. "Pogostost in trajanje posameznih vremenskih tipov se spreminja in se bo tudi v prihodnje. Najbolj očitna sprememba bodo pogostejši, intenzivnejši in daljši vročinski valovi. Zaradi višje temperature, daljših sušnih obdobij in večjem deležu padavin v obliki močnih nalivov, lahko pričakujemo tudi več suš – predvsem v toplem delu leta. Ob intenzivnejših padavinskih epizodah pa nas bodo lokalno ogrožale poplave." Po besedah Cegnarjeve se daljša tudi vegetacijska doba, kar lahko prinaša grožnjo škode ob spomladanskih pozebah.

Spremembe bodo vplivale tudi na naša življenja

Po besedah sogovornice bo v toplejšem okolju večja možnost za razvoj in širjenje različnih žuželk, za prenos bolezni prek žuželk, z vodo in hrano. "Vročinski valovi so že dolgo prepoznani kot pomemben javnozdravstveni problem. Najbolj ogrožen sektor bo kmetijstvo, med bolj ranljive spadajo tudi energetika, vodno gospodarstvo, promet, zdravje, a očitne spremembe se bodo dogajale v ekosistemih, kar bo seveda vplivalo tudi na naša življenja, predvsem kot grožnja kakovosti našega življenja. Ob koncu naj dodam, da sprememb, ki se dogajajo v podnebnem sistemu ne moremo in ne smemo obravnavati ločeno od drugih okoljskih problemov, kot je na primer onesnaževanje okolja ali vse večje krčenje naravnega okolja zaradi pospešenega širjenja urbanizacije in infrastrukture."  

Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku