V Termah Šmarješke Toplice karikaturistki Aljani življenje postavili na glavo
Kdo ne pozna Aljane Primožič, njenih duhovitih karikatur, ki v medijih na svojevrsten način opozarjajo na "zadrege" naše družbe? Koga še ni do solz nasmejala kakšna od njenih bolj žgečkljivo obarvanih podob, ki brez dlake na čopiču odslikavajo partnerske odnose? Ja, prva dama slovenske karikature je v karieri naslikala že več kot 11.000 takšnih umetnin, izdala več knjig in postavila mnogo razstav. V začetku julija je pobegnila v penzijo, a ni skrbi: kdor se rodi s čopičem (in vražički) v glavi, z njimi tudi odide s tega sveta, zato se nam obeta še veliko Aljaninih humornih prebliskov.
Piše: Helena Peternel Pečauer
Sveža upokojenka si je vzela nekaj dni zase in se odpravila v Terme Šmarješke Toplice. Na oddihu bi jo moral spremljati soprog, priznani aforist Milan Fridauer – Fredi, a so ga zdravstvene težave zadržale v domačih Halozah, na Dolenjsko pa je, za družbo ženi, poslal svojo sestro Marijo Potočnik. Za dami so strokovnjaki v Krkinih termah pripravili preventivni program Za zdrava zrela leta, ki je vključeval veliko gibanja, masažo, sprostitveno kopel, zdravo prehrano, ugotavljanje metabolne starosti in strokovne nasvete, kako ohraniti zdravje in mladostnost.
„Spoznala sem, da sem ga kar dobro lomila“
»Prepričana sem bila, da živim dokaj zdravo, da primerno skrbim za svoje telo in duha, a sem v Šmarjeških Toplicah ugotovila, da bom morala marsikaj spremeniti, če želim vsaj še za nekaj let ohraniti svoje zdravje. Doma imam na metre knjig o zdravem življenju, o vseh mogočih dietah, moj Milan bi rekel, da v teoriji vse obvladam. Zdaj sem pa videla, da sem ga kar dobro lomila, ko sem izpuščala obroke, nikoli zajtrkovala, v najboljši veri sem se izogibala tudi večerjam. Ko so se nakopičili kilogrami, sem jih ‘napadla‘ s prisilnim postom. Do slabosti in bistveno premalo časa sem namenjala primernemu gibanju,« je iskrena ‘prebujena‘ Aljana. Stresen način življenja, pritisk medijskih urednikov, kdaj bo že poslala karikaturo, ure in ure sedenja v prisilni drži in neredno prehranjevanje so namreč že urezali posledice v njeno počutje in zdravje.
Umetnost in duhovitost ji je bila položena v zibko, a pot je bila vse prej kot lahka
Ampak v mladosti je bila Aljana dobra športnica. »Plavanje mi je najbolj sedlo,« pripoveduje. Marsikaj bi lahko bila v življenju, a kaj, ko ji je bila umetnost položena v zibelko. Njena mama Sonja Primožič je bila akademska slikarka, oče, Atanas Velčevski, pa akademski kipar. Čeprav je bilo njeno otroštvo močno povezano z vonjem po slikarski barvi, čopičih, platnih in se je tudi Aljana po končani srednji oblikovni šoli vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, so bili njeni umetniški začetki precej nesamozavestni. »Dva letnika sem naredila, menda sem bila zelo obetavna, profesor Gabrijel Stupica me je že takrat usmerjal v karikaturo, potem pa sem zanosila in moja akademska izobrazba je splavala po vodi. Kljub temu sem ostala zvesta risanju.“
Aljana Primožič si je prvi kruh služila na Gorenjskem glasu z risanjem stripov. A ves čas jo je vleklo k karikaturi. Prvo karikaturo je poslala takratnemu direktorju Primorskih novic Dragu Misleju – Mefu. „Malo se je bal, da bo dobil kakšne babje risbe, a je bil potem z mojim delom zelo zadovoljen,« pristavi Aljana.
Potem so jo naenkrat vsi hoteli
Potem se je Aljani odprlo, vsi so jo hoteli. Šaljive podobe je risala praktično dan in noč, objavljala v Slovencu, Slovenskih novicah, v Oni, Delu, v Delavski enotnosti, Pavlihi, v revijah Moj mikro, Prijatelj, Delničar, Moj mali svet, v Kmečkem glasu, Financah, Gospodarskem vestniku, Gorenjskem glasu, Kranjčanki, in še bi lahko naštevali, toda »za denar se nisem znala nikoli zmeniti. Ker sem sama skrbela za dve hčerki, me je bilo pogosto strah, kako bo, če se mi kaj zgodi. Zavedala sem se, da bomo lačne, če si bom poškodovala samo en prst. Svobodnjakarstvo zame naenkrat ni bilo več tako zelo pomembno, zato sem se redno zaposlila najprej pri časopisu Slovenec, na koncu v uredništvu Slovenskih novic,« pripoveduje umetniška ikona, ki je bila leta 2005 celo med nominirankami za Slovenko leta.
Ko se srečata dva iste vrste …
Nikoli ni imela težav z idejami za karikature, ko pa je leta 1997 v življenje Aljane Primožič stopil še duhoviti aforist Milan Fridauer – Fredi, je meja njene ustvarjalnosti dosegla nebo. Dal ji je krila. Sanjski umetniški par se neverjetno dobro dopolnjuje pri razvijanju idej. »Včasih v sekundi veva, kaj je novica dneva in vredno karikiranja, včasih na idejo čakava dlje časa. Že ko se lotim skiciranja, vem, kako bo izpadla. Če se med nastajanjem začnem režati, je to odlično znamenje, takšna je navadno tudi ljudem najbolj všeč,« razlaga.
Čeprav se počuti mlajša, bo treba ob prehodu v penzijo marsikaj spremeniti
Aljana, ki je navzven res videti neverjetno mladostna in polna energije, si je kar sama hitro izračunala, koliko je ura, ko ji je strokovnjakinja v Termah Šmarješke Toplice predstavila rezultate meritev. »Pokazalo mi je, da sem popolnoma dehidrirana in da imam precej manj mišične mase kot moja svakinja Marija, ki ima trenutno kar nekaj kilogramov več kot jaz. Šok! Jaz sem pa mislila, kako fit sem. No, še sreča, da so mi svetovali, kako naj ravnam, da bom te stvari popravila. Bo kar šlo, samo malo bo treba spremeniti življenjske navade,« pripomni Aljana, ki ji je svetovalka za zdravo prehrano Andreja Gril Novak povedala tudi kako in s čim naj se v bodoče prehranjuje.
»Ko sem videla, kakšno hrano pripravljajo v restavraciji, mi je padla čeljust dol od presenečenja in navdušenja. Ej, ni, da ni! Moram reči, da znajo tudi korenje in drugo razstrupljevalno hrano izjemno lepo servirati. Človek sploh ne opazi, da je za kaj ‘prikrajšan‘. Ampak vseeno, Marija si je lahko privoščila sladoled, ki ga sami izdelujejo, rekla je, da je izvrsten, meni so se pa sline cedile. Z Milanom namreč obožujeva sladoled.“
Obe sta se odločili, da bosta ‘ubogali‘ vsa navodila, zato sta pridno stopali za športnim trenerjem, ki ju je poučil o dobrobiti nordijske hoje. »Ne bi si mislila, da je takšna razlika. To, s palicami mislim. Prej sem bila prepričana, da gre zgolj za ‘afnarijo‘, da pohodnika bolj ovirajo kot mu koristijo. Zdaj vem, da imajo pomembo vlogo, sklepi precej manj trpijo. Jaz pa imam že tako obrabljeno eno koleno, pa tudi v kolki me že opozarjajo,« iskreno pove Aljana.
Ni mogla prehvaliti tudi magnezijeve masažne kopeli, po kateri se je počutila »dvajset kil lažja,« kot zatrjuje, »prav čutila sem sprostitev mišic, utrujenost po naporni nordijski hoji je kar izpuhtela. Po strokovni masaži pa bi lahko vso noč plesala (smeh).«
„V Termah Šmarješke Toplice so bili vsi zelo prijazni, ene same kritike ne morem najti,« poudari Aljana. Svoj in Marijn oddih v Šmarjeških Toplicah je kakopak še slikoviteje opisala s posebno priložnostno karikaturo, ki pove več kot tisoč besed. Uokvirjena bo deležna posebnega mesta, v spomin na obisk njene avtorice, umetniške ikone, ki je s svojo preprostostjo, vedrino in nalezljivim humorjem očarala vse zdraviliško osebje.
Ob slovesu so sveži upokojenki zaželeli še veliko zdravih let in obilo iskrivih karikarur, ki jim ni para. »Nažrla sem se politike, komaj sem čakala upokojitev, zdaj bom risala samo še seks (smeh),« se je na koncu pošalila in resno dodala: »Ko bi vsaj dobila naslednika. Obe hčerki sta izjemno nadarjeni, pa nobena ni šla po moji poti. Upam, da bo vsaj v kakšnem od mojih sedmih vnukov vzniknil umetniški talent in bo nadaljeval moje delo.«
Terme Šmarješke Toplice
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
08 20 50 300
Vedno zmanjka denarja? Tukaj so 4 koraki, s katerimi lahko vzamete svoje finance pod nadzor
Da bi bilo uresničevanje finančnih ciljev v letu 2020 nekoliko lažje, so za vas pripravili nekaj kratkih nasvetov. Svetujejo, da si najprej postavimo dosegljive varčevalne cilje. "Manj besed in več dejanj bo prineslo boljše rezultate, spodbudno bo tudi spremljanje napredka. Uživajte v uresničevanju ciljev – pot do cilja je tista, ki prinaša pravo zadovoljstvo," pravijo pri ZPS, ki so nasvete strnili v štiki korake.
1. Korak: Preverite, kje ste, in postavite načrt za naprej
Vsaj enkrat na leto je dobro, da pregledate svoje finančno stanje in si odgovorite na osnovna vprašanja:
- kakšni so moji prihodki in odhodki?
- Kje lahko poiščem prihranke?
- Kateri so moji finančni cilji? Ali so (še) ustrezni?
- Ali napredujem pri uresničevanju finančnih ciljev?
- Bo leto 2020 prineslo spremembe, ki jih moram upoštevati (nova zaposlitev, večji izdatek, najem ali odplačilo kredita, sprostitev varčevanja itd.)?
- Kje so moje šibke točke pri denarju (zapravljanje, prenizki prihodki, vzdrževanje sicer samostojnih družinskih članov itd.)?
- Ali (dovolj) varčujem za pokojnino?
Načrt izdatkov za prihodnje leto naj bo čim bolj natančen, s konkretnimi zneski. Določite fiksne stroške, kot so najemnina, elektrika, voda in drugi stroški za stanovanje ali hišo, registracija avtomobila, plačilo kredita ipd., ter spremenljive stroške, kot so obleka, počitnice, ogrevanje, hrana, zabava ipd.
Boljši načrt boste naredili letos, lažje vam bo prihodnje leto. Porabo spremljajte sproti in znesek, namenjen varčevanju, položite na ločen račun takoj, ko dobite plačo ali pokojnino, in ne na koncu, saj v tem primeru morda ne bo nič ostalo.
2. Korak: Preverite svoje dolgove
Naredite seznam vseh dolgov, ki jih imate, in pri tem ne mislimo le na kredit pri banki. Dolg je tudi izkoriščen redni ali izredni limit, izkoriščen limit na posojilni kartici in denar, ki ste si ga izposodili od družine ali prijateljev. Če odplačujete dolgoročni kredit s spremenljivo obrestno mero, premislite, ali bi bilo smiselno preiti na trenutno še razmeroma nizke in manj tvegane fiksne obrestne mere (upoštevajte stroške poplačila starega kredita in najema novega). Poskrbite za redno odplačevanje kredita in naredite načrt, kako boste čim prej odplačali preostale dolgove. Ko vam to uspe, nastopi čas za varčevanje.
3. Korak: Določite zgornjo mejo za praznično zapravljanje
December je finančno eden najbolj napornih mesecev. In kakšen je izkupiček vsega trošenja? Od preveč pojedene hrane januarja preštevamo odvečne kilograme, doma pa imamo polno nepotrebnih daril in drobnic daril. Bi se letos tega lotili drugače? Določite si znesek, ki ga lahko namenite za kosila, večerje ter darila in ga ne prekoračite.
4. Korak: Spremembe naj se začnejo že danes
Z uvajanjem novih, bolj zdravih finančnih navad ni treba čakati do prvega januarja. Začnite že zdaj in v letu 2020 vam bo lažje. Navado naj bi vzpostavili v 21 dneh, zato imate dovolj časa, da začnete upravljati svoj denar že danes in postanete gospodar svoje denarnice, ne pa njen suženj. Ne bodite prestrogi do sebe, začnite z majhnimi koraki.
ZPS-jev izziv
Nakupovanje je pogosto le način spopadanja z neprijetno resničnostjo in nima nič skupnega z zadovoljevanjem resničnih potreb. Kupujemo zato, da se počutimo bolje, a to "zdravilo" ima le kratkotrajen učinek. Seveda se ne morete odpovedati vsem nakupom, lahko pa naredite seznam stvari, ki jih ne boste kupovali naslednji teden, mesec ali leto: oblačila, čevlji, nakit, tehnični pripomočki ipd. Tudi tisto, kar si dovolite kupovati, kupite šele takrat, ko vam tega zmanjka. Naredite svoj osebni nenakupovalni seznam in izločite vse, kar običajno kupujete po nepotrebnem. Poiščite svoje negativne vzorce - ali morda kupujete, ko ste žalostni ali jezni - in jih spremenite.
Dom Danice Vogrinec Maribor: Vzor skrbi, pomoči in asistence starejšim
Čarobno, s prižganimi baklami je taborska enota Doma Danice Vogrinec Maribor pričakala svoj jubilejni 30. rojstni dan. Prav posebno priznanje jim je s svojo prisotnostjo izkazal slavnostni govornik, predsednik republike Borut Pahor, ki je sicer tudi častni pokrovitelj Daničine štafete in povezan s stanovalko doma na Taboru Ani Belina, ki zbira medijske objave o predsedniku v časopisju, jih uredi v zvezek in vsako leto pošlje predsedniku.
Trideset let doma Tabor
Zlatka Sel, ki je v domu na Taboru zaposlena že od njegove ustanovitve, je prisotne na slavnostni prireditvi spomnila, da največji dom za starejše v Sloveniji nosi ime po socialni in družbenopolitični delavki Danici Vogrinec, ki je v letih po drugi svetovni vojni kot družbena delavka in poslanka republiško skupščino prepričala o gradnji in pomenu domov za starejše. V drugi polovici 20. stoletja se je 106 stanovalcev vselilo v Dvorec Viltuš pod okriljem Doma Danice Vogrinec. Leta 1974 so na Pobrežju zgradili prvo izmed treh enot doma, ki so ga poimenovali Dom upokojencev Danice Vogrinec Maribor.
Življenjske razmere v Viltušu so se za oskrbovance in zaposlene kljub rednemu vzdrževanju močno slabšale, zato so se leta 1989 lotili gradnje še četrte enote na Taboru, tja preselili večino stanovalcev, enoto v Viltušu pa dokončno opustili. Stanovalka Matilda Vernik je v 105. letu ena izmed tistih stanovalk, ki je prebivala že v dvorcu Viltuš in je še danes stanovalka v enoti Tabor.
Z izjemnimi zaposlenimi je mogoče vse
V Domu Danice Vogrinec Maribor so zaznamovali tudi 65 let organiziranega varstva starejših v Mariboru. Dom je v Evropi prepoznan kot primer odlične in inovativne prakse na področju skrbi za starejše, za kar je lani prejel nagrado Evropske mreže za staranje in postal najboljši dom za starejše v Evropi. "Pripeljati zgodbo skupaj z zaposlenimi tako daleč ni mačji kašelj. Delamo stvari, ki so kdaj težke, se zdijo nemogoče, pa vendarle jih z izjemno voljo v naši Danici zmoremo," se je zahvalil zaposlenim direktor doma Marko Slavič, ki je pred nekaj leti iz rok predsednika države Boruta Pahorja prejel jabolko navdiha, tokrat pa mu je podelil zahvalo, posebno priznanje predsednika republike Domu Danice Vogrinec Maribor, ki je po njegovih besedah vzor skrbi, pomoči in asistence starejšim.
"Za 65 let edinstvenega delovanja na področju spodbujanja aktivnega preživljanja jeseni življenja," je dejal Pahor, ki se zaveda, da je država zanemarila področje institucionalne skrbi za dolgoživo družbo, zato bo eden od prvih posvetov v naslednjem letu, ki jih bo sklical, namenjen tem izzivom.
Pokojninski skladi investirajo tudi v nepremičnine
Slovenski pokojninski skladi (pokojninske družbe in pokojninski vzajemni skladi) obračajo okrog 2,5 milijarde evrov premoženja zavarovancev ter se soočajo z izzivi nizkih obrestnih mer. Zato smo jih povprašali, ali investirajo tudi v nepremičnine, ter seveda, kakšne donose na letni ravni od 1. novembra 2018 do 31. oktobra 2019 so dosegli. Objavljamo tudi napovedi pričakovanj donosov v prihodnosti.
Največ denarja pokojninskih zavarovancev oziroma javnih uslužbencev upravljajo v Modri zavarovalnici, in sicer kar 1,15 milijarde evrov. Najvišje letne donose do 12,79 odstotka dosegajo v Dinamičnem podskladu. V Preudarnem skladu so ti od 8,9- do 9,55-odstotni, medtem ko se v Zajamčenem gibljejo okoli petih odstotkov letno.
Rast na delniških trgih bo zmerna
Pokojninski sklad z naložbeno politiko življenjskega cikla sestavljajo trije podskladi, ki se razlikujejo po naložbeni politiki in s tem po višini tveganja, ki ga varčevalec sprejema. V Dinamičnem in Preudarnem varčevalec sprejema visoko oziroma srednje tveganje na svoje celotne prihranke, v Zajamčenem skladu pa le tveganje donosnosti nad zajamčeno donosnostjo. V podskladih z bolj tvegano naložbeno politiko v bolj tvegane naložbe investirajo okoli 90 odstotkov sredstev (večinoma v delnice svetovno znanih podjetij), pri tistih z zmerno naložbeno politiko okoli 50 odstotkov sredstev in v zajamčenih okoli deset odstotkov sredstev.
Del premoženja vlagajo tudi v nepremičnine, tako v Sloveniji kot na drugih razvitih trgih: "Ocenjujemo, da bodo v prihodnjih nekaj letih donosnosti nižje, kot so bile v zadnjem obdobju. To bo vplivalo predvsem na donosnosti skladov z zajamčeno donosnostjo. Težko bi napovedovali nadaljnjo rast delniških trgov, saj so bile rasti v zadnjih letih izjemne. Zato pričakujemo, da bodo v povprečju tudi donosnosti bolj tveganih podskladov nižje, kakor so bile v preteklih letih," napovedujejo v Modri zavarovalnici.
Sava pokojninska družba v svojih treh pokojninskih skladih dosega do 11,3-odstotne letne donosnosti. Tolikšno je imel Moj dinamični sklad, Moj uravnoteženi je na letni ravni zavarovancem prinesel 7,8 odstotka, Moj zajamčeni pa triodstotni donos. Skupaj so konec novembra upravljali za 145,5 milijona evrov premoženja. Zavarovanci si sami izbirajo sklade, v katerih želijo varčevati, in kakšno naložbeno tveganje želijo prevzemati. Stopnja tveganja pa je omejena s starostjo zavarovancev. Starejši zavarovanci (nad 45 let) ne morejo varčevati v Mojem dinamičnem skladu, ki ima najvišjo stopnjo naložbenega tveganja, še pojasnjujejo v Savi pokojninski družbi. V povprečju je bilo 68 odstotkov vplačanih premij razporejenih v Moj zajamčeni sklad, 20 odstotkov v Moj dinamični sklad in dvanajst odstotkov v Moj uravnoteženi sklad. Zaradi pričakovanih nizkih donosov na obvezniškem trgu iščejo tudi alternativne naložbe, kot so nepremičnine in nepremičninski ter infrastrukturni skladi.
Irena Kovačič, direktorica sektorja upravljanja naložb pri Savi pokojninski družbi, na vprašanje o prihodnjih donosih odgovarja, da bo, kot kaže, obdobje nizkih obrestnih mer trajalo še nekaj let: "Ob tem bodo pomembno vlogo odigrale centralne banke, ki bodo skušale ohraniti zmerno gospodarsko rast ter znosno stopnjo inflacije. Delniški trgi pa so ponovno presegli zgodovinsko najvišje vrednosti, saj delnice rastejo že od leta 2009. Zato je pričakovana rast delniških trgov v prihodnje zmerna in bo odvisna od panoge ter geografskega območja."
Prva z naložbami v poslovne nepremičnine
Prva osebna zavarovalnica je konec oktobra upravljala 314,6 milijona evrov, Prva+ Dinamični sklad je zavarovancem na letni ravni prinesel 12,7-odstotni donos. Prva+ Uravnoteženi 9,89-odstotnega in Prva+ Zajamčeni do 6,9-odstotnega. Sestava portfeljev pokojninskih skladov, oblikovanih na osnovi življenjskega cikla, upošteva vidik, da se pri zavarovancu z naraščanjem starosti znižuje njegova sposobnost sprejemanja naložbenega tveganja. Posledično sklad Prva+ Dinamični, z namenom doseganja višje pričakovane donosnosti za mlajše zavarovance, nalaga sredstva v pretežno globalno razpršene delniške naložbe. Zavarovanci, ki varčujejo v pokojninskem skladu Prva+ Uravnoteženi, imajo v portfelju na račun nižjega ciljnega deleža delniških naložb večjo izpostavljenost do obveznic, s tem pa sprejemajo nekoliko nižje tveganje. Zajamčena pokojninska sklada sta namenjena varčevanju tik pred upokojitvijo, zato imata velik del sredstev naloženih v obveznice.
Martin Podberšič, upravljavec premoženja pri Prvi, pojasnjuje, da med alternativnimi naložbami nepremičnine zaradi nizke korelacije z delnicami in obveznicami že dlje časa vključujejo v portfelj pokojninskih skladov, saj ob nizkih obrestnih merah na obvezniških trgih poslovne nepremičnine zavarovancem omogočajo ustrezno doseganje donosnosti. O prihodnjih donosih pa pravi: "Gospodarski podatki kažejo, da se v ZDA v tem četrtletju nadaljuje stabilna gospodarska rast. Spodbudne so tudi aktualne objave iz Nemčije. Našo osrednjo napoved za prihodnje leto predstavlja zmerna rast na globalnih delniških trgih, v območju sedmih odstotkov. Ohlapna denarna politika centralnih bank pa bo še naprej pomenila podporo obvezniškim naložbam, kjer pričakujemo okoli enoodstotne donosnosti," še meni Podberšič.
Skupna se je preimenovala
Skupna pokojninska družba se je 1. novembra letos preimenovala v Triglav pokojninsko družbo. Delniški skupni pokojninski sklad je na letni ravni do konca oktobra beležil 11,33-odstotni donos, Mešani skupni pokojninski sklad osemodstotnega in Obvezniški skupni pokojninski sklad 4,25-odstotnega. Skupaj upravljajo za 335,6 milijona evrov premoženja, največ v obvezniškem skladu. "Smo v fazi zgodovinsko nizkih obrestnih mer, zaradi česar je ukrepanje centralnih bank v primeru hitrejšega ohlajanja omejeno. Zato bodo donosnosti glavnih naložbenih razredov, v katere investiramo v srednjeročnem obdobju, nižje. Če ne bo nepričakovanih stresov na finančnih trgih, v povprečju pričakujemo vsaj razpolovljene donosnosti delniških trgov ter ničelne donosnosti na trgih obveznic," menijo v Triglavu pokojninski družbi.
