Večina tekačev želi bogastvo občutkov

Glorija Lorenci, 14.10.2018
Nataša Juhnov

Športni psiholog dr. Matej Tušak o privlačnosti maratona, ki se za mnoge tekače konča v bolnišnici s poškodbami mišic ali sklepov.

Ko planinsko pohodništvo še ni imelo pridevnika množično, je večina pametovala o gori, ki ni nora, nor je tisti ... Tudi dolgoprogaštvo ima že kmalu ponarodelo “modrost”: Tek je razumen samo, če te kdo preganja in če si kaj ukradel.

Ja, danes je več planincev kot nekoč, več rekreativnih kolesarjev, fitnes centri so polni, ampak najpopularnejši med trendovskimi rekreativnimi dejavnostmi je tek. In predvsem tekaški vrhunec: maraton. Kje je razlog, da privlači toliko ljudi, smo vprašali športnega psihologa dr. Mateja Tuška.

Pri teku lahko prihaja tudi do precejšnjih preobremenitev za sklepe, tako da je ta pozitivni vidik precej vprašljiv.

“Rekreativna dejavnost je nekaj, kar danes razumemo kot spodbujanje zdravja in zdravega življenjskega sloga. Vrhunski šport je marsikdaj škodljiv, rekreativni - ob upoštevanju nekaterih načel - precej manj. Tek, maratoni so zanimivi z več vidikov: gre za marsikdaj močno motivacijsko dejavnost druženja. Na maratonih se zbere veliko ljudi, ki tekmujejo drug proti drugemu, se povezujejo, sodelujejo ... Ljudje smo socialna bitja in si želimo skupinskih aktivnosti. In seveda gre za rekreativno dejavnost, ki po vseh priporočilih služi zdravju, še posebej v starejšem obdobju. Vrednota zdravja, vemo, postaja pomembna. Dodajmo še, da gre za relativno poceni rekreacijo, ki smo ji pripisali mnoge pozitivne vidike. Je pa res, da prav pri teku lahko prihaja tudi do precejšnjih preobremenitev za sklepe, tako da je ta pozitivni vidik precej vprašljiv.”

In tudi historičnost maratona - gre za zgodovinsko, a nepotrjeno zgodbo o grškem vojaku Filipidu, ki je pretekel pot od Maratona do Aten, da bi sporočil zmago grške vojske nad Perzijci, in po predaji sporočila umrl - poskrbi za nekaj mistične inspiracije, pravi Matej Tušak. “Zato taka poimenovanja spodbujajo. Čeprav je večina tekov nemaratonska, na primer tek na pet kilometrov, deset kilometrov, polmaraton, vse poimenujejo maraton. Takšno poimenovanje pomembno atraktivno deluje, ker ustvari pridih mističnega, ko poskušam slediti neizmerno visokim ciljem, čeprav v realnosti tečem na neki precej manjši razdalji ...

image
Arne Hodalič dr. Matej Tušak, športni psiholog

Maratoni so postali trendovski. Biti del maratona pomeni biti ‘in’ in to dodatno motivira. Žal mnogokrat tudi posameznike, ki jim tek ni pisan na kožo, vendar želijo biti trendovski. Silijo se početi nekaj, v čemer ne uživajo, cilj vsake rekreativne aktivnosti pa mora biti prav to - razveseljevanje samega sebe. In slednjič - maraton daje užitek soočanja z visokimi izzivi, doseganje nečesa težkega, spopadanje s stiskami in predvsem užitek preseganja teh težav. Mnoge motivira prav slednje.”

Danes mnogi rekreativni maratonci priznavajo, da jim je bila v osnovni in srednji šoli že sama misel na tek pri urah telesne vzgoje odvratna. Od kod tak obrat v odraslosti? Odgovor je preprost, pravi naš sogovornik. Za maratonske obveznosti potrebujemo osebnostne lastnosti, ki jih kot otroci nimamo: vztrajnost, samopreseganje, visoko frustracijsko toleranco, željo po doseganju nečesa težkega ... Otrokova koncentracija je slabša, želi takojšnjo zadovoljitev in močan motivacijski feedback. Tek je s tega zornega kota za otroka dolgočasen.

“Sčasoma razumemo, da so to pomembne lastnosti za uspeh v življenju. Skozi maraton si dokazujemo, da zmoremo, in pretečen maraton dojemamo kot osebni uspeh. Z vidika motivacijske podpore, predvsem tega, kar si običajno v kontekstu motivacijskih vzpodbud zamišljamo, je tek dolgočasen in monoton. Če pa razumemo glavne motivacijske vzvode tekačev na dolge proge, ki so povezani z močno notranjo motivacijo, iskanjem nadzora nad notranjimi občutki, doseganjem in preseganjem mej in preskušanjem tolerance na bolečino, neugodje in podobno, pa je seveda slika drugačna. Večina ljudi skozi tek dobi malo pozitivnega feedbacka, če izvzamemo npr. lepo naravo, v kateri tečeš, ob morju, v hribih... Večina želi bogastvo občutkov, veliko senzorne stimulacije ... Pri maratonu gre za testiranje sebe, svojih notranjih moči, odpornosti proti bolečini ... Če iščeš to, boš prav to našel v teku na dolge proge.”

Po koncu maratona so vsi zdravstveni domovi polni poškodovanih rekreativcev ... To ni smisel rekreacije!

Mnogo tekačev se ujame v začarani krog, ko jih ne zadovoljujejo več samo pretečene dolge razdalje, ampak zgolj še izboljšani rezultati. Boljši čas, daljša razdalja, višja hitrost ... S tem ni nič narobe, če je želja za boljšim rezultatom samo eden izmed motivov, misli Matej Tušak. “Če pa je to glavni motiv, začneš razmišljati kot vrhunski športnik, ki pa nima podpore strokovnjakov, in vse skupaj se utegne kmalu iziti v poškodbah ali vsaj preobremenitvah. Po koncu maratona so vsi zdravstveni domovi polni poškodovanih rekreativcev ... To ni smisel rekreacije!”

Zato je pomembno ločiti med zdravim in nezdravim tekaškim obnašanjem. Kar pravzaprav ne bi smelo biti težko. “Čisto preprosto - ko se zaradi rekreacije počutite dobro, je to zdrava oblika. Ko čutite preveč pritiska, nujo, ko prihaja do odsotnosti svobode pri odločanju za tek - moram teči, drugače se slabo počutim - takrat je slabo. Ko se torej pojavijo znaki odvisnosti, potem to ni več rekreacija.”

Ja, tek se lahko razvije tudi v odvisnost, lahko postane nadomestilo za vse drugo v življenju, ekskluzivna identiteta, ki se potrjuje samo skozi pretečene kilometre, skrbno preračunane kalorije, da bi lažje tekli ...

“Zasvojenost se kaže v slabi volji, občutku krivde, če ne tečem ... Vse je treba podrediti teku in treningom, postanejo pomembnejši od družine, partnerja, otrok, službe. Taka oseba ne more razmišljati o drugih rečeh, njena preokupacija je tek in prav vsemu se je pripravljena odpovedati, da le lahko trenira ... Nekaterim se - podobno kot pri drugih odvisnostih - uspe rešiti iz tega začaranega kroga, večini pa ne. Ko človek začuti, da njegov trening ni več svoboden, ampak da je postal prioriteta nad drugimi, običajnimi življenjskimi opravili, potrebuje pomoč psihologa, terapevta.”

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku