(VOX POPULI) Stranke stabilno, opazen padec podpore vladi

Rok Kajzer, 21.10.2019
Robert Balen

Anketiranci kritičnejši do dela vlade, odstotek podpore oziroma nepodpore skoraj izenačen. Strankam desnice se napadi na vlado in vladajočo koalcijo niso obrestovali - SDS z manj podpore, SLS bi znova padla iz parlamenta, samo NSi pridobiva.

Čeprav se največji vladni stranki LMŠ, ki že mesece vodi v naših javnomnenjskih raziskavah, odstotek podpore ni bistveno zmanjšal, pa se je ta precej spremenil pri podpori vladi. Medtem ko je še septembra več kakor 60 odstotkov anketirancev ocenjevalo, da vlada dela uspešno, je teh že manj kot polovica (49,2 odstotka). Precej pa se je povečal delež tistih, ki menijo, da vlada dela neuspešno (48,2 odstotka). To pomeni, da se je delež obeh skupin praktično izenačil. Kar ni nepomembno - vlada je dobre ocene dobivala vse od izvolitve s februarskim rekordom, ko je delo vlade kot uspešno ocenjevalo kar 70 odstotkov vprašanih. Vlada je ta mesec "padla" na še slabši rezultat kot decembra 2018 (49,9 odstotka), ko so ankete začele resneje zaznavati podporo vladi.

Očitno je, da se razpoloženje do uspešnosti dela vlade spreminja in da je vladajoča koalicija na točki, ko volivci vladi ne dajejo več toliko pozitivnega prostora, značilnega za obdobja, ko vlade začnejo mandat. Vlada je očitno prišla do točke, ko bo morala pokazati več.

Manj na volišča, SLS zunaj

A kot rečeno, se ta padec največji vladni stranki LMŠ kakor tudi koalicijskim partnericam za zdaj ne pozna preveč. Še najbolj je zdrsnila prav LMŠ, s 23,3 odstotka na 20,1. Drugih pretresljivejših premikov na strankarski lestvici sicer ni. SDS se kontinuirani napadi na vlado in premiera Marjana Šarca ne poznajo v dodatnih odstotkih, tudi ta stranka je v primerjavi s preteklima mesecema nekaj izgubila. Še najbolj enakomerno rast beleži NSi, ki se je s 3,6 odstotka iz avgusta dvignila preko septembrskih 4,7 odstotka na 5,2 oktobrska odstotka. SLS in Marjanu Podobniku se njuna agresivnost v zadnjih tednih ni izplačala, saj se je iz zavidljivih treh septembrskih vrnila pod dva odstotka; tudi projekcija razdelitve sedežev v državnem zboru kaže, da bi ta stranka znova ostala zunaj parlamenta. Še septembra ji je kazalo, da bi v parlament prišla in imela štiri poslance.

Padanje podpore beležijo tudi v SNS in SAB, SMC pa je nekaj celo pridobila in je tačas celo nad odstotkom glasov, a še vedno brez možnosti preživetja. Sprememba v vodstvu stranke za zdaj SMC očitno še ni dala rezultatov. To, da večjih pretresov na strankarski lestvici ni, gre pripisati tudi temu, da se je okrepil delež tistih, ki na volitve ne bi prišli. To je že znak, da na račun političnih vojn ni nihče skoraj nič pridobil, prej nasprotno.

Še naprej udobno

Tudi izračun sedežev kaže, da bistvenih sprememb ni bilo. Vse parlamentarne stranke so se okrepile za poslanca ali dva (Levica bi ostala pri istem številu), to pa na račun SLS, ki je v državnem zboru ne bi bilo več, in na račun dveh poslanskih mest, ki bi jih izgubila LMŠ. Ta poslanska mesta so se skoraj enakomerno porazdelila med vse stranke. Ne glede na to pa bi, če bi bile volitve to nedeljo in bi se te razpletle tako, kot napovedujejo anketiranci, zdajšnja koalicija LMŠ+SD+Desus (SMC in SAB v parlamentu ne bi bilo) brez Levice obvladovala večino z 49 poslanci. Z Levico 58, kar pomeni, da bi SDS in NSi skupaj prejeli le 30 poslanskih mest.

Zdrsi pa so se zgodili tudi na lestvici priljubljenosti politikov Vox. Večina, vključno z najbolj priljubljenima, predsednikoma države Borutom Pahorjem in vlade Marjanom Šarcem, je prejela slabšo oceno. Ljudmila Novak, nekdanja predsednica NSi, je z boljšo oceno prehitela Milana Brgleza in je še naprej pred zdajšnjim predsednikom NSi stranke Matejem Toninom (ki je na sedmem mestu); Novakova trenutno zaseda četrto mesto. Zoran Janković, denimo, je izgubil kar osem mest, kar pomeni, da volivci že kaznujejo za afere, v katere je vpleten. Močno je padla tudi Alenka Bratušek - za šest mest. Lestvico zapuščata Eva Irgl in Zmago Jelinčič, vračata pa se Violeta Tomić in Janez Janša. Njegova SDS ima na lestvici med 22 politiki le tri predstavnike, vse na spodnjem delu - Anžeta Logarja, Milana Zvera in odhajajočo Evo Irgl. Bistveno bolje kaže NSi, ki ima na lestvici, v zgornjem delu, tri predstavnike - poleg Novakove in Tonina še Jožeta Horvata.

Anketirancem smo postavili tudi nekaj vprašanj, povezanih z položajem Slovenije in njenega komisarja v okviru Evropske komisije.

Podatki o raziskavi
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt Dnevnika in Večera ter RTVS, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 15. in 17. oktobrom 2019 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 6974 naključno izbranih naročnikov; 3018 jih ni bilo dosegljivih, 2285 jih ni želelo sodelovati, 941 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 700 ljudi. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da smo sociodemografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer smo zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3,7 odstotka.

Anketa

Ali si barvate lase?

Sudoku