Vrtna nadloga, ki najraje gloda paradižnik in fižol

Miša Pušenjak, 26.9.2019
Miša Pušenjak

Nadležna stenica sprva ni povzročala veliko škode, a naša zelenjava ji je letos očitno postala všeč. Najraje gloda paradižnik in fižol.

Da se klima res spreminja, nam na vrtu kažejo tudi mnogi škodljivci, ki jih prej pri nas nismo poznali ali pa jih je bilo tako malo, da niso povzročali velike škode. Za to stenico smo v Sloveniji že pred leti slišali samo iz južnih toplih primorskih krajev. V tem letu ima veliko vrtičkarjev z njo veliko težav. To pomeni, da se je klima tako spremenila (vroča poletja), da je postalo življenje za to zeleno smrdljivo stenico tudi pri nas sprejemljivo. Njen izvor naj bi bila Etiopija, danes pa je poznana skoraj na vseh celinah. Običajno jo najdemo v toplejših deželah, njeno večje razmnoževanje pri nas pa prav gotovo kaže na klimatske spremembe.

Gre za južno smrdljivo stenico (Nezara viridula). K nam je prav gotovo prišla z uvoženo zelenjavo, saj sedaj zelenjava iz EU ne velja več za uvoz in prave kontrole nad njo na mejah ni več. Stenica sprva ni povzročila veliko škode, saj se hrani s številnimi rastlinami, najpogosteje s plevelnimi vrstami. A kot vse kaže, ji je naša zelenjava letos postala všeč. Posebno zoprna je na paradižniku in fižolu.

Niso hroščki ali pikapolonice

Številni me kličete in mi pišete in govorite o črnih hroščkih, nekateri jih opisujete kot ploščate pikapolonice. V resnici gre za ščitasto stenico, pri nas ji rečejo zelena smrdljivka, smrdljiva stenica, južna zelena smrdljivka.

Odrasla stenica je povsem zelena, razmnožuje se zelo hitro in celo poletje. Njena jajčeca najdemo na spodnji strani listov in so drobna, rumena. Iz njih se izležejo majhne, skoraj okrogle žuželke rumenkasto rdeče barve, najdete jih v kupih, običajno nad jajčeci. Te je najlažje poloviti, saj se ne premikajo veliko.

image
Miša Pušenjak Zadnja faza pred odraslo stenico
image
Miša Pušenjak Med vrtnine posadite čim več cvetja.
image
Miša Pušenjak Če opazite takšne hroščke, je to ena od zgodnjih faz stenice.

Po vsaki levitvi so stenice večje, bolj ploščate, postajajo črne barve z belimi in rdečimi pikami. Zadnja levitev pomeni skoraj že pravo obliko stenice, ploščat, zeleno obarvan hrošček, ki ima še nekaj ostankov črne pikaste barve na zadku. Ko se ohladi, dan pa skrajša, se obarvajo rjavkasto. Prezimijo odrasli osebki v listju, rastlinskih ostankih … Od jajčeca do parjenja mine okoli 65 dni. Stenice so aktivne od aprila do oktobra, imajo več generacij na leto, če so vremenske razmere ugodne - toplo in vlažno leto jim ustreza.

Zbudi se nekje v začetku aprila in se hitro pari. Jajčeca najraje odloži na plevelne vrste, zato je eden izmed ukrepov tudi ta, da v bližini vrta redno kosimo vse plevelne rastline, predvsem pa ne puščamo preveč zrasti detelje, lucerne in drugih metuljnic; še bolje je, da te rastline namerno posejemo na vrtu, jo pogosto kosimo in odnašamo listno maso na kompost, kjer pa jo globoko zakopljemo in ne puščamo na površini; tako uničujemo zalegla jajčeca.

Naravi prijazno varstvo rastlin

Iz jajčec se izležejo nimfe, ki so rumenkaste, okrogle, z rdečimi očmi. Te so najbolj občutljive in jih različni predatorji oziroma naravni plenilci, kot so plenilske osice ali tenčičarice, hitro najdejo in uničijo. Zato je veliko cvetja okoli plodovk in fižola, na katerem se prehranjujejo odrasle žuželke, ki so naravni sovražniki ne samo teh stenic, ampak tudi številnih drugih škodljivcev.

Koristne žuželke imajo najraje cvetlice rdeče ali rumene barve, ki imajo veliko cvetnega prahu. Morda lahko kombiniramo oboje in posejemo vedno kakšno gredico na vrtu z nokoto, trajno deteljico, ki cveti rumeno. Seveda pa jo moramo takoj, ko zacveti, pokositi. Poleg cvetlic jih privabljamo tudi s sladkano vodo, ki jo nastavimo na vrtu.

Okoli plodovk in fižola naj bo veliko cvetja rdeče in rumene barve

Biološka zaščita je težka, posebno odrasle stenice so odporne. Mlajše stadije lahko zatiramo s pripravki, ki jih naredimo iz rabarbarinih listov ali vratiča. Tudi naravni pyretrin, ki ga kupimo v trgovinah, deluje le na mlajše stadije. Lahko poskusite tudi s pripravkom iz sode bikarbone, ki mu dodate žlico mletega čilija.

Od kupljenih pripravkov naravnega izvora nanjo ni deloval pripravek z aktivno snovjo azadirahtin. Ker gre za oljni izvleček drevesa neem, mu lahko dodate samo še 0,1-odstotno sestavino naravnega močila iz olja pomarančevcev, da bo bolje deloval. Prav tako bo deloval pripravek z aktivno snovjo spinosad, njemu lahko dodate do 0,5-odstotna olja pomarančevcev. Oba pripravka sta dovoljena v ekološki pripravi, prav tako je dovoljena tudi uporaba olja pomarančevca.

Vse omenjene pripravke uporabljajte pozno zvečer, vsaj pol ure po sončnem zahodu. Tretiranje ponavljajte vsakih pet dni tako dolgo, dokler še opazite škodljivce.

Pobiranje je težko, saj so zelene smrdljivke izredno hitre žuželke; lahko poskusimo zgodaj zjutraj, ko so še nekoliko otrple. Začeti pa moramo zgodaj spomladi, ko jih je še malo. Prav tako lahko izkoristite zdajšnje hladne noči in jih pobirate zjutraj.

Najpogosteje se uporabljajo prav tako imenovane lovilne rastline - že omenjene metuljnice in tudi križnice (rukola, bela gorjušica, oljna redkev), ki jih redno kosimo. Seveda pa privabljanje številnih koristnih žuželk na naš vrt tudi pomeni, da se bo ta škodljivec raje umaknil nazaj v naravo. Na vrtu si želimo mrzle zime, ki je ta škodljivec ne bo najbolje prenesel.

Predvsem morate vsi, ki ste škodljivca letos opazili na svojem vrtu, dosledno z vrta odnesti vso listno maso. To maso je treba uničiti.

Naslednjo pomlad bodite bolj pozorni in skušajte na listih odkrivati jajčeca in ličinke. Če se bo letos tudi zima pokazala podobno, kakor sta se poletje in jesen, bo nekoliko bolj mrzla. Potem ta škodljivec ne bo preživel.

Vsekakor pa plodovi ostanejo užitni, nesmiselno jih je zavreči. Na plodovih paradižnika boste opazili rumene, večje lise, kasneje postanejo kraste. Podobne poškodbe boste našli tudi na strokih fižola. A lise niso strupene, z njimi ni nič narobe, le na pogled plodovi niso tako lepi.

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku