Z rednim umivanjem rok lahko preprečimo okužbe

A.L., 10.5.2019
Profimedia

Še posebno pomembno je dosledno in vestno umivanje rok ob pojavu različnih obolenj. Vsako leto okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, prizadenejo več sto milijonov bolnikov po vsem svetu.

Šele, ko bomo osnovne higienske principe ozavestili in jih tudi vestno izvajali, lahko pričakujemo preskok v pristopu in miselnosti posameznikov do osnovnih, velikokrat enostavnih, a zelo učinkovitih higienskih ukrepov, so v tednu obeležitve mednarodnega dneva higiene opozorili v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC). Vsako leto okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, prizadenejo več sto milijonov bolnikov po vsem svetu. Zaradi teh okužb pacienti tudi umirajo. Pri tem je pomembno vedeti, da se večino okužb da preprečiti. Preprečevanje in obvladovanje okužb je ključnega pomena za doseganje varne zdravstvene oskrbe. Higiena rok je eden izmed najučinkovitejših ukrepov preprečevanja in obvladovanja okužb.

Kdaj si umivamo roke?
Pogosto si z milom vsaj 20 sekund umivamo roke. Roke si umijemo takoj, ko se umažejo. Posebej skrbno pa si umivamo roke pred, med in po pripravi jedi, še posebej dosledno, če rokujemo s surovim mesom, jajci, morskimi školjkami, svežo neočiščeno zelenjavo ali sadjem; pred jedjo; vsakič preden koga hranimo; pred nego in po negi bolnika v domačem okolju; pred in po oskrbi rane, ureznine, udarnine, ko je koža poškodovana; po menjavi plenic ali po brisanju in umivanju otroka po uporabi stranišča; po smrkanju, kihanju, kašljanju, če smo uporabili robec (če nimamo pri sebi robca, v katerega bi zakašljali ali kihnili, potem to naredimo v rokav in ohranimo roke čiste); po dotikanju živali (tudi hišnih ljubljenčkov, akvarijskih živali) ali živalskih odpadkov; po dotikanju odpadkov ter ob prihodu domov. Sicer pa naj bi to delali tako pogosto, kot je glede na naša opravila potrebno, predvsem ob pravem trenutku in seveda pravilno. Le tako lahko preprečimo, da se v hrano, ki jo pripravljamo, iz našega okolja ne prenesejo povzročitelji različnih bolezni in da z dotikanjem posameznih predelov telesa v naše telo ne zanesemo škodljivih mikroorganizmov. Še posebno pomembno je dosledno in vestno umivanje rok ob pojavu različnih obolenj.

Sicer pa so čiste roke ključnega pomena za preprečevanje prenosa okužb v zdravstvu, kjer je pomembno predvsem razkuževanje rok, tako zdravstvenih delavcev kot tudi pacientov in obiskovalcev. Pomembno je, da se zavedamo, da s čistimi rokami poskrbimo za svoje zdravje in posredno za zdravje ljudi okoli nas. Še toliko večjo odgovornost za druge, za paciente nosijo pri tem zdravstveni delavci. "Čisto v rokah vsakega posameznika je, da poskrbi, da so njegove roke res čiste."

Da je poleg vzdrževanja dobrega imunskega sistema skrb za čiste roke eden najpomembnejših preventivnih ukrepov pri preprečevanju širjenja mikrobov in potencialnih okužb, se strinjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Številne bolezni se širijo prav preko kontaminiranih rok, ki so glavni prenašalec mikrobov na različne površine in ljudi. Zato je zelo pomembna higiena rok in kašlja. 

Zakaj si je potrebno umivati roke?

Na koži rok se, poleg stalno prisotne mikrobne flore, občasno lahko zadržujejo tudi mikroorganizmi, ki pridejo na kožo rok ob stiku z drugimi deli telesa, drugimi osebami ali ob stiku z okoljem. Prav ti mikroorganizmi so največkrat vzrok za različna obolenja. S preprostim ukrepom, kot je temeljito umivanje rok, lahko te mikroorganizme z naših rok odstranimo in tako preprečimo razvoj bolezni, opozarjajo na NIJZ.

Kako si umivamo roke?

Pri umivanju rok je pomembno tudi, da se držimo pravilnega zaporedja postopka umivanja rok in da roke pod tekočo toplo vodo najprej omočimo. Pred umivanjem vedno odstranimo ves nakit (prstane, ure, ipd.). Pomembno je, da namilimo in zdrgnemo vse predele rok in po celi površini dlani, hrbtišč, med prsti obeh rok, konice prstov, ne pozabimo palcev, predelov pod nohti ali zapestij. Roki milimo vsaj 20 sekund, tako da namilimo vse predele rok. Drgnemo dlan ob dlan, dlan in hrbet roke, s sklenjenimi rokami z dlanjo proti dlani, med prsti, posebej zdrgnemo oba palca, konice prstov z nohti in zapestje. Z umitih rok temeljito speremo milo in roke dobro osušimo. Najbolje, da jih obrišemo do suhega s papirnato brisačo, ali s svojo brisačo za roke, ki jo redno menjamo. Pipo zapremo s komolcem ali papirjem in ne z umito golo roko, še posebej, če nismo doma, opozarjajo na NIJZ.

Odrasli pri umivanju rok niso vedno dovolj natančni

Veliko ljudi seže po milu s suhimi rokami. Če si pa roki najprej dobro omočimo, odplaknemo kar precejšne število mikroorganizmov s površine rok in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito in postopek umivanja rok v celoti odstrani več mikroorganizmov.

"Odrasli pri umivanju rok nismo vedno dovolj natančni, predvsem pa si rok ne umijemo vedno, ko bi le-to bilo treba. Tudi otroci se namreč veliko naučijo s posnemanjem vzorcev odraslih. Zato je zelo pomembno, da svoje otroke postopoma navajamo  higienskih navad v času, ko so za vse novosti še zelo motivirani in učljivi, s svojimi ravnanji pa predstavljamo vzor, jim pomagamo in jih usmerjamo. Šele, ko bomo osnovne higienske principe ozavestili in jih tudi vestno izvajali, lahko pričakujemo preskok v pristopu in miselnosti posameznikov do osnovnih, velikokrat enostavnih, a zelo učinkovitih higienskih ukrepov."

Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku